V predstavi Vila blok Evropa, ki jo je na odru Mestnega gledališča ljubljanskega zrežirala Barbara Hieng Samobor, se pisana družba vzneseno loti skupnega projekta, toda razprtije čakajo že za prvim vogalom. Foto: Peter Giodani
V španoviji še pes crkne?
Komična drama Vila blok Evropa tudi pri nas dokaj znanega sodobnega nemškega dramatika Lutza Hübnerja je jasna v želji, da skozi zgodbo o skupnem projektu med seboj sicer v številnih pogledih precej različnih posameznikov ponudi predvsem humoren prerez stanja sodobne družbe – prav tako kakor prva slovenska postavitev te igre v prevodu in režiji Barbare Hieng Samobor ne skriva težnje, da bi tako osnovo, ki v izhodišču ponuja zlasti možnost dovolj učinkovite »karakterne« komedije, zabeljene s ščepcem socialnega komentarja, s pomočjo raznih strategij razprla v še nekoliko resnejši premislek mentalnih ter materialnih koordinat prostora in časa, ki ju živimo.
Na eni strani to nakaže z množico prilagoditev slovenskemu prostoru, vključno z »urbaniziranim« naslovom (v izvirniku se ta glasi »Richtfest«, »likof«), ki bolj ustreza novemu prizorišču dogajanja (središču Ljubljane), na drugi tudi z izdatno predelanimi dramskimi osebami, ki imajo v aktualni uprizoritvi večkrat drugačen poklic ali spol kot v prvotni predlogi, s čimer se do neke mere spreminjajo tudi njihova medsebojna razmerja, pridružuje pa se jim še dodani lik »mlade ženske«, ki je nekakšen kontrapunkt tej druščini (dramaturginja je bila Eva Mahkovic); slednjo sicer sestavljajo arhitekt, štirje pari različnih profilov in dva »satelita«, ki se povežejo z enotnim namenom, da bi na prestižni mestni lokaciji zase zgradili večstanovanjsko stavbo, v kateri bi našli novo domovanje – in si pri tem razdelili stroške.
