Slovenka Inja Prebil, Francoz Maxime Custodio, Španka Marina Martínez in Tajvanka Hsin Yu Tai skupaj tvorijo umetniški kolektiv s prav tako specifičnim imenom Døug. Njihova avtorska razstava Døuglandie se osredotoča na tematiko zabaviščnih parkov. Maxime Custodio je pojasnil poligon njihovega ustvarjalnega izhodišča: »Na začetku smo tehtali, kakšen bi lahko bil naš skupni projekt, da bi dobro povezal vse naše zelo različne pristope in prakse, pa smo prišli na idejo o zabaviščnih parkih, ki so nekakšno utelešenje nesmislov. Vse te atrakcije, ki naj bi delovale, v resnici niso tako zelo delujoče v širšem smislu.« Tovrstni parki so danes draga oblika zabave, ki si je vsak ne more privoščiti. Hkrati so nekako ironičen pokazatelj družb v malem, ki se pehajo za profitom.
Namišljen zabaviščni park Døuglandie, ki bo v Mestni hiši na ogled do 25. maja, se v pisanem karnevalskem vzdušju vzpostavlja kot kritika, oblečena v karikaturo osebnih doživljanj in izkušenj štirih avtorjev. Razstavljene podobe poskušajo v raziskovanju čudnih in prikritih elementov zabaviščnih parkov stimulirati naše čute. Med vožnjo v človeško notranjost se vse te vizualije preoblikujejo tudi v kolektivno, družbeno in socialno izkustvo, kar umetniki na razstavi ponazarjajo z različnimi umetniškimi izrazi, od slikarstva, kiparstva, 3D-modeliranja do performansa. »Na sociologijo zabaviščnih parkov in skupinske dinamike se je osredotočila zlasti naša tajvanska kolegica. Ko obiščeš takšen park s skupino prijateljev, ima vsak posameznik svoje želje, pri čemer pa skupina še vedno deluje kot en organizem, zato mora nekdo popustiti željam drugih,« je povedala Inja Prebil.
Prvi pred drugimi
Zabaviščni parki so se začeli postopoma razvijati iz evropskih sejmov in vrtov, namenjenih rekreaciji, ter velikih organiziranih piknikov, ki so se začeli pojavljati leta 1550. Na tovrstnih dogodkih so se lahko ljudje družili in preživljali prosti čas. »Včasih je bilo morda tako, da so tovrstni dogodki bolj prihajali k ljudem kot pa ljudje k njim,« je pripomnila Inja Prebil. Predniki današnjih mehaniziranih atrakcij so bili denimo vodnjaki, cvetlični vrtovi in prostori za kegljanje, ples, razne igre ter predstave. Tu in tam se je našla še kakšna vožnja na kolesih. Sodobna industrija zabaviščnih parkov se danes razteza praktično čez cel svet; za pozitivno stimulacijo svojih državljanov se nad njimi navdušuje celo oblast v Severni Koreji. Letos se obeta tudi odprtje novega velikega tematskega parka Epic Universe na Floridi. Najhitreje rastoči trg tovrstnih parkov je sicer že od leta 2010 na Kitajskem, pri čemer ima pomembno vlogo tehnološki razvoj, s katerim nastajajo nove adrenalinske in razvedrilne inovacije.
»Zabaviščni parki so se izkazali kot zelo zanimiv medij raziskovanja. Na prvo žogo je očitno, da so narejeni za zabavo, hkrati pa so zelo dragi. Tako nastane dihotomija otroka, ki si želi poskusiti vse, in staršev, ki si vsega pač ne morejo privoščiti, zato lahko otroci izkusijo le izbrane vožnje. Zabaviščni parki so zgolj pomanjšana verzija že obstoječega družbenega ekosistema. Na videz delujejo zelo nedolžno in seveda zabavno, ko pa začneš določene aspekte raziskovati globlje, gredo ti samo še navzdol,« razmišlja Maxime Custodio. Inja Prebil temu pritrdi: »Nenazadnje so razlike v teh parkih že zelo očitne, če pogledaš v vrsto ljudi, ki čakajo na vožnjo. Tisti, ki so pripravljeni odšteti nekoliko več, si lahko zagotovijo posebno vstopnico, s katero jim sploh ni treba čakati v vrsti.«
