Vodja razstavnega programa Cankarjevega doma (CD) Katarina Hergouth je ob odprtju razstave 15. Slovenski bienale ilustracije dejala, da se je na javni razpis za razstavo odzvalo 144 avtorjev, zaradi pomanjkanja galerijskega prostora pa je potem petčlanska žirija število razpolovila na 69 razstavljalcev. Med njimi so tudi letošnji prejemniki nagrad, plaket in priznanj Hinka Smrekarja.

Poseben kotiček na razstavi je dobil prejemnik nagrade za življenjsko delo, že pokojni ilustrator, slikar, grafik in oblikovalec Tomaž Kržišnik (1943–2023). Umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl Kobe je zapisala, da je pripadal generaciji, ki se je pionirsko šolala na različnih akademijah v Evropi in vpeljala raznovrstnost tudi v ilustriranje. Inovativne so bile njegove risbe, lutke in scenografije, vizualni znaki in plakati, prostorske postavitve ter izdelki iz stekla in keramike.

Poznavalci bistva ilustracije

Sicer je osrednjo nagrado Hinka Smrekarja letos prejela Ana Zavadlav za ilustracije v knjigi Italijanske pravljice 1 avtorja Itala Calvina (založba Mladinska knjiga, 2022). Žirija ugotavlja, da avtorica spretno združuje pravljični in likovni izraz na izviren in prepoznaven način. Vizualnost čustvenega doživljanja zgodbe prevede v slikarski medij, pri čemer uporablja prvinske risarske tehnike, olje in suhi pastel. Ustvarja podobo sveta, ki je realna, konkretna in hkrati sanjska. Avtorica je ob prejemu nagrade povedala: »Najlažje opišem izziv, ki sem ga opravila, kar s tehničnimi podatki – da je pravljic 200 in da ta knjiga oziroma pravzaprav obe štejeta vsaka po 600 strani. To je bil moj najbolj obsežen projekt doslej, ki je bil velik zalogaj tudi za prevajalca in vse sodelujoče. Postopek je bil nekoliko drugačen, ker sem ilustrirala vmes med besedilom, tudi ne vsake pravljice. Je pa po mojem mnenju ilustracija v tej knjigi zato, da ustvari neko vzdušje oziroma prostor, in te moje pokrajine so bile prostori za pravljice.«

Plaketa Hinka Smrekarja je šla Tini Volarič za ilustracije v knjigi Karlo in Stanko – Zgodovinska domišljijska pripoved (avtorjev Marka Klavore in Davida Kožuha), ki jo je lani izdal Goriški muzej. Žirija je prepoznala njeno poglobljeno poznavanje zgodovine okolja, ki ga je upodobila, tako z vidika etnografsko-antropološke dediščine Primorske kot z vidika natančnega poznavanja avantgardnega slikarstva z začetka 20. stoletja. »Treba se je bilo omejiti na določena dejstva, to faktografsko plat pa potem skombinirati z domišljijsko. Na konsistenten način sem skušala loviti ravnotežje med svojim ilustratorskim izrazom in edukativno platjo,« je dejala nagrajenka. Zelo pomembne za delo so ji bile osebne zgodbe, pričevanja, družinske zgodbe, tudi lastna, ki niso zapisane v faktih.

Plaketo Hinka Smrekarja je prejel tudi Damijan Stepančič za ilustracije v knjigi Zgodba zgodb avtorja Giambattiste Basileja (založba Goga, 2022). Njegova virtuoznost in profesionalizem se izražata v izjemni komunikaciji z besedilom, je zapisala žirija, pri čemer izraža globoko poznavanje bistva ilustracije kot likovnega medija. Značilno za njegovo delo za odrasle je tudi poigravanje z elementi nadrealizma in groteske, ob čemer sam avtor pravi, da ker so pravljice, ki jih ilustrira, bolj namenjene starejšim, je lahko tudi njegov humor bolj pobalinski, razvraten; in v tej maniri v njih nastopajo tako blazne pošasti kot bizarne pršice. V pravljicah po njegovem mnenju ni nikakršnih omejitev, zgolj bogastvo domišljije.

Inovativno, kreativno, estetsko

Podelili so še tri priznanja Hinka Smrekarja. Nagrado za mladega ustvarjalca je prejela Lea Vučko za delo Legenda o Zlatorogu (produkcija Octopics, 2022), saj »vnaša v svet ilustracij inovativne mešane tehnike na kreativen in estetski način«, meni žirija, tudi z uporabo novih tehnologij. »Ko sem se spontano znašla na področju animiranega filma, se je razvila želja, da bi svoje ilustracije oživila; da bi dala življenje temu nadnaravnemu, mitološkemu svetu, v katerem je Zlatorog živel,« je povedala Lea Vučko. Iz njenih ilustracij je namreč nastal animirani film – več kot 80 različnih filmskih ozadij in več kot 10.000 sličic za gibe posameznih likov, ki jih je sama ročno izrisala in pobarvala.

Priznanje za poljudnoznanstveno ilustracijo je prejela Maša P. Žmitek za ilustracije v knjigi Po sledeh velikanov – Dinozavri jure (Miš založba, 2023). Žirante so prepričale njene s svinčnikom narisane risbe živali, tudi tistih, ki so izumrle že v prazgodovini. Avtorica pravi, da so ji v navdih stare kinematografske tehnike, zato jo je zanimala predvsem analogna interaktivnost, ki je tudi bolj komunikativna (in igriva) v odnosu z mladim bralcem. Priznanje za ilustracijo pa je prejela Eva Mlinar, in sicer za ilustracijo O treh grahih v knjigi Sto slovenskih ljudskih (založba Morfemplus, 2023). Uporabila je tehniko kolažiranja ter se na papirju poigrala z nadrealističnimi in grotesknimi elementi stvarnosti. »Zelo rada se v postmodernističnem smislu igram z različnimi referencami, recimo da vzamem že ustvarjena dela drugih avtorjev iz umetnostne zgodovine; rada se igram tudi z različnimi ikonografskimi motivi. Konkretno pri teh pravljicah sem se navdihovala v alkimističnih rokopisih iz 16. stoletja,« je dejala umetnica. Posebej se je posvetila barvam, ker imajo simbolno vlogo tudi v alkimistični tradiciji.

Na bienalni razstavi poleg nagrajenih del najdemo tudi aktualne ilustracije Marjance Jemec Božič, ki je dopolnila že častitljivih 96 let in je nedavno likovno opremila Pravljico o modrem plaščku (Mladinska knjiga, 2023) avtorice Ajde Roos. Med razstavljalci je še en starosta slovenske ilustracije, ki se še ne namerava upokojiti, Marjan Manček, ki je letos prispeval ilustracije za publikacijo Nikola Tesla –​ Kako sem odkril elektriko (Založba Proantika, 2024).

Kuratorka razstave Petra Kosi je pojasnila, da so na razstavi zastopane različne generacije ilustratorjev in različne tehnike, od slikarskih do grafičnih, in da slovenska ilustracija hodi v korak s časom, o čemer priča razmah digitalne ilustracije in animiranega filma. Gre za produkcijo zadnjih petih let. Ob razstavi napovedujejo bogat spremljevalni in izobraževalni program, pred galerijskim prostorom pa bo tudi prodajni sejem avtorske slovenske ilustracije, imenovan Ilustratorski kot. Razstava bo na ogled do 9. marca.