Latvijska vizualna umetnica Agate Lielpētere (rojena 1995 v Rigi) že nekaj let živi in ustvarja v Ljubljani, v projektnem prostoru DUM na Kolodvorski ulici pa se nocoj ob 19. uri odpira njena samostojna razstava z naslovom Latvijsko siva, na kateri se skozi premisleke kulturnega pomena sive barve na domiseln način dotika tematik, kot sta identiteta in tradicija. Umetnica se v svojem delu, ki se razteza od slikarstva in ilustracije do oblikovanja, tudi sicer praviloma osredotoča na raznovrstne družbene teme ter vprašanja identitete, pogosto s pridihom nežnega, pritajenega humorja, ki ga je mogoče skozi duhovito večplastnost na videz razmeroma preprostih slikarskih del zaznati tudi na tokratni postavitvi.
»Ko Latvijci govorimo drug o drugem, radi uporabljamo besedno zvezo 'sivi Latvijec', ki namiguje, da so Latvijci osebnostno pusti in nezanimivi. Nekako v smislu: kaj pa si pričakoval od njega, sivi Latvijec pač! Gre torej za negativno obarvan izraz, ki izhaja tudi iz nekega čisto splošnega pogleda na sivo barvo kot dolgočasno, nevpadljivo,« pojasnjuje Agate Lielpētere. »Sama sem se želela na ta pojav ozreti z druge plati, na način, s katerim sivine ne bi prepoznavali kot nečesa slabšalnega, temveč kot barvo, ki ima lahko tudi prijetnejše pomene in ki v nekem smislu dejansko določa našo identiteto – zaradi česar je mogoče omenjeno besedno zvezo prepoznati v novi luči ter jo sprejeti brez negativnih konotacij. V latvijski kolektivni spomin je siva denimo zapisana tudi kot barva rži in konjev, prav tako jo je mogoče izluščiti iz tipične barvne sheme latvijske pokrajine.«
Prek odtenkov do bistva
Običajno ne razmišljamo o tem, da pravzaprav obstajata dve vrsti sive: akromatska siva, ki se razpenja med črno in belo, ter siva, ki nastane z mešanjem različnih barv – in ravno slednja je tista, ki zanima umetnico. »Glavni namen projekta je ponuditi objektivne argumente, da je siva barva v resnici barvita,« razloži. Razstava obsega dvanajst slik, ki – kot precej nenavadna mešanica krajinske podobe in časovnosti – shematično prikazujejo panoramo Rige skozi posamezne mesece v letu: vsako sliko sestavlja petindvajset vodoravnih linij različnih barv, ki predstavljajo matematično izračunano povprečno barvo fotografij, ki jih vsako uro posname javna spletna kamera s pogledom na glavno mesto Latvije. Ali povedano drugače: prek analize podatkov s fotografij je umetnica pridobila spekter 300 podtonov, ki jih je mogoče – kakor nekakšno »esenco« pokrajine v enakomernih časovnih režnjih – uporabiti za »latvijsko sivo«, ki nastane z njihovim mešanjem.
»V resnici niti ne gre za slikarski projekt, saj glavni cilj razstave niso slike same, ampak opredelitev barvne različice 'latvijsko sive' ter razkritje odtenkov, ki sestavljajo njeno kompozicijo,« še dodaja Agate Lielpētere. Postavitev, katere nastanek so podprli DUM – Društvo umetnikov, zavod Poligon in AVA – Akademija za vizualne umetnosti, bo na ogled do prihodnjega četrtka.
