Razstava Umetnost na delu. Na razpotju med utopizmom in (ne)odvisnostjo prinaša vpogled v tri različne segmente genealogije koncepta dela na območju nekdanje Jugoslavije, pravijo v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova +MSUM, kjer so se kar štiri leta pripravljali razstavo, ki jo odpirajo jutri zvečer s performativnim programom. To so pojmovanje koncepta dela avantgardnih umetnikov v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, sprememba koncepta dela umetnikov in njihovih prostorov v devetdesetih letih ter politične umetniške prakse od leta 2000 dalje. Vključenih je več kot petdeset umetnikov in umetnic, umetniških kolektivov in združenj z območja nekdanje Jugoslavije. Razstavo spremlja tudi obsežen katalog.
Tri tematska nadstropja
Pod razstavo se podpisuje več kustosov, razprostrli pa so jo na pritličje ter prvo in drugo nadstropje galerije. Prvo nadstropje sta kurirali Zdenka Badovinac in Ana Mizerit, ki sta se fokusirali na avantgardna dela, nastala med šestdesetimi in osemdesetimi leti – veliko del je iz zbirk Moderne galerije, predvsem iz mednarodne zbirke Arteast 2000+. V to nadstropje sta povabili še dva kustosa za posebna projekta – to sta Sezgin Boynik (Nečist, demokratičen, konkreten: projekt Westeast) in Jelena Vesić (O kolektiviziranju: narativi o jugoslovanskih avantgardnih umetniških kolektivih in primeri feminističnih intervencij).
Pritličje je kuriral Igor Španjol, dotika se obdobja devetdesetih prejšnjega stoletja, torej dobe tranzicije iz socializma v kapitalizem, pri čemer ga je zanimalo, kako se je v tem času začel preobražati sam koncept dela umetnikov in umetnostnih prostorov s pojavom neodvisnih prostorov oziroma nevladnih organizacij. Kustosinja Teja Merhar je za te namene opravila obširno raziskavo in kartiranje neodvisnih prostorov v devetdesetih letih na območju celotne nekdanje Jugoslavije.
Zadnjih dvajset let
Kustosinja Bojana Piškur je bila zadolžena za kuriranje razstave v drugem nadstropju, kjer so prostor dobile sodobne prakse zadnjih dvajsetih let pod naslovom Politike (umetniškega) dela. »Sem sodijo različni umetniški kolektivi, politične platforme ter razne asociacije iz nekdanjega jugoslovanskega prostora, ki se na aktivističen, angažiran način ukvarjajo s kulturnimi politikami v posameznih državah, in nekatere med njimi imajo dejanski vpliv na same kulturne politike. Eno takšnih je denimo ULUS – Društvo likovnih umetnikov Srbije,« je povedala kustosinja.
Razširjen pogled se dotika umetnic, umetnikov in kolektivov, ki se pri svojem delu tematsko vežejo na boje za delavske pravice v kulturi pa tudi na drugih področjih, recimo boji medicinskih delavk, negovalk, migrantskih delavk in delavcev. »Pogledati smo hoteli, kakšen odnos imajo umetniki do samega dela,« pravi Bojana Piškur. »Danes se zavedajo, da družbene razmere narekujejo tudi, kakšni bodo njihovi umetniški proizvodi, kajti v zadnjih 20 letih ustvarjajo v zelo drugačnih razmerah kot nekoč. V socializmu je denimo hrvaški umetnik Mladen Stilinović govoril o lenobi, govorili so o času 'v leru' kot o kreativnem času, medtem ko je sedaj samo ustvarjanje vezano na neke zelo omejene, zelo hitre čase rokov, se pravi 'dead-linov', ki se jih morajo umetniki držati, da lahko preživijo, prilagajati se morajo razpisom in podobno. Teh umetniških kolektivov, ki bi imeli čas in prostor za utopična razmišljanja, kot so jih imeli umetniki v šestdesetih letih, skorajda več ni, ker si tega pač ne morejo privoščiti.«
Razstava je obsežna, »vsak umetnik je prinesel svojo zgodbo iz svojega lokalnega okolja, ki se tudi zelo specifično navezuje na zgodovino nekega prostora, na sedanjost in na prihodnost, in zato bo še posebej zanimivo pogledati, kaj bo nastalo, ko se bodo vsa dela in vse zgodbe na razstavi sestavile v skupno tradicijo tega, kar je nastalo na ozemlju nekdanje Jugoslavije,« je še povedala kustosinja Bojana Piškur. Razstava je zadnji projekt galerije v okviru muzejske konfederacije Internacionala Naše mnoge Evrope, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Na ogled bo do 29. januarja.
