Od embalaže za pralni prašek Brillo do sitotiska Botticellijeve Venere. In vsega vmes. Tako se v goriški palači Attems Petzenstein vije pravkar odprta razstava utemeljitelja popart umetnosti Andyja Warhola z naslovom Onkraj meja. S 180 umetniškimi deli, ki segajo od slikarstva, filma, fotografije, literature, oblikovanja, ilustracije, mode, glasbe do pobarvank, se riše življenje umetnika, ki je podobe slavnih pop ikon in potrošniške predmete spreminjal v dela umetniške vrednosti in jih na koncu zasenčil s svojo podobo. »Ko vidimo njegovo znamenito delo Marilyn Monroe, sicer vidimo Marilyn, a naši možgani nam pravijo, da je to Warhol. Dosegel je, da ob tej sliki ne mislimo nanjo kot uspešno igralko, temveč nanj,« je moč umetnika predstavil kustos razstave Gianni Mercurio, velik poznavalec Warhola in sodobne umetnosti.
Razstava je pompozna uvertura Gorice in dežele Furlanije - Julijske krajine v Evropsko prestolnico kulture, ki jo bosta Nova Gorica in Gorica uradno prevzeli 8. februarja. Warhol se na seznamu kulturnih dogodkov ni znašel naključno, saj umetnik po mnenju kustosa ponazarja natanko to, kar Gorica in Nova Gorica želita biti – brezmejni. »Zakaj Warhol? Ker je brezmejen, ker se trudi izničiti meje med visoko umetnostjo za izbrano peščico in umetnostjo za preproste ljudi. Nagovarja vse sloje, za njegovo razumevanje ne potrebujemo visoke izobrazbe, v njegovem studiu Silver Factory ni bilo meja med sodelavci. Z deli, kot je Campbell's Soup Cans, je vsakodnevne predmete spreminjal v vizualne ikone in dosegel občinstvo izven elitnega kroga,« je razložil vodnik po razstavi Boris Štrukelj. In še nekaj: Warhol je svoja dela repliciral v serije, kar je tudi svojevrstno podiranje meja za vsem dostopno umetnost.
Kako juha postane umetnost
Bil je prvi umetnik, ki se je začel prodajati sam ter je brez posrednikov in galerij iz sebe naredil blagovno znamko. Eno njegovih najbolj znanih del je serija konzerv Campbellove juhe. Ustvaril jo je leta 1962 na predlog galeristke, ki ji je potožil, da njegova dela niso opažena. Svetovala mu je, naj slika tisto, kar mu je najbolj pri srcu – denar ali pa kaj takega, kar vsi poznajo, denimo jušne konzerve. Nasvet je bil več kot odličen, Campbellova juha je Warhola izstrelila med umetniške zvezde in mu prinesla zajeten finančni uspeh. »Ta juha, njemu je bila najbolj všeč paradižnikova s kruhom in sirom, je bila del njegovega revnega otroštva in nekaj, kar so vsi poznali. Ni bilo treba ne besed ne številk, vsi so vedeli, kaj to je, kako diši in kakšnega okusa je,« je recept za uspeh pojasnil Štrukelj.
Poleg Campbellove juhe je na razstavi mogoče videti portrete Marilyn Monroe in drugih slavnih osebnosti, kot so Jackie Kennedy, Muhammad Ali, kraljica Elizabeta II., Grace Kelly, Superman, Miki Miška. »Nenavadno, a za veliko njegovimi deli je podoba smrti, čeprav o njej nikoli ni govoril neposredno, celo za smrt svoje mame ni nikomur povedal, dejal je, da je šla na potovanje in da se bosta že še srečala. Delo Marilyn je nastalo tik po njeni smrti, Jackie Kennedy ustvari takoj po atentatu na njenega moža, Liz Taylor naslika, ko jo zaradi njenih odvisnosti že vsi odpišejo. Njegova serija živali predstavlja vrste, ki so ogrožene in tik pred izumrtjem,« je razložil Štrukelj.
Kontroverzna plošča
Warholovo gradivo sta za goriško razstavo odstopila dva večja evropska zbiratelja. Številne fotografije (Warhol je bojda v povprečju porabil vsaj en polaroidni film na dan) predstavljajo njegovo življenje in delo, njegovo večno skrivanje za maskami, druženje s slavnimi prijatelji, kot je bil Mick Jagger. Z njim in Rolling Stones je povezan kontroverzen in v Španiji cenzuriran ovitek albuma Sticky Fingers, ki ga lahko vidimo tudi na razstavi – na njem je moški v oprijetih kavbojkah s pravo zadrgo na njih. Ko si jo odprl, se je prikazal moški v spodnjicah. Nič vulgarnega, a za Špance vseeno preveč.
Razstava se zaključi z Botticellijevo Venero (ne naključno, vendarle smo v Italiji) in Warholovim citatom Nisem še srečal osebe, ki ne bi bila lepa. Čeravno o svoji lepoti ni imel najboljšega mnenja in četudi je mogoče njegova najbolj znana izjava tista, da bo vsak enkrat doživel svojih 15 minut slave.
V Gorici bo Warhol svojo slavo živel štiri mesece. Razstava bo na ogled do 4. maja 2025. Večji del je preveden v slovenščino, po njej se je mogoče ob vnaprejšnji najavi sprehoditi tudi s slovenskim vodnikom.
