Naši delodajalci skrbijo predvsem za to, kako bi pri sebi zadržali čimveč v podjetjih ustvarjenega denarja, slepi pa so, ko gre za možnosti, ki se ponujajo, ko gre za ustvarjanja denarja oziroma pridobivanja novih poslov. Burno se odzivajo, celo prekinjajo pogajanja z vlado, ko ta želi del denarja usmeriti za skupne namene, molčijo pa, ko vlada napove, da bo povečala sredstva za obrambo zato, da bo povečala nakupe orožje v tujini in s tem financirala proizvodnjo in zaposlitev v drugih državah, ne pa doma.
Poslušamo, kako se borijo za posle na trgu in so zato upravičeni do visokih nagrad. Ob vsaki napovedani dodatni obdavčitvi tistih z visokimi dohodki (vemo pa, da je njihova efektivna davčna obremenitev pol manjša, kot je predpisana) grozijo, da bodo strokovnjaki odšli v tujino. Seveda bodo šli, ampak ne zaradi obdavčitve najbogatejših, ampak zaradi večjih možnosti raziskav in zaposlitve. Zato, ker tisti, ki naj bi prinašali nove posle v podjetja, ne vidijo, kako bi se lahko denar, namenjen obrambi,porabil za nove programe in raziskave doma, uporabne tudi za vsakodnevne, ne pa samo za vojaške namene.
ZDA z vojaškim denarjem napajajo svojo industrijo in raziskave na domačih tleh. (To je delala tudi Jugoslavija, če pa je že kupovala »vojaške« izdelke v tujini, je zahtevala, da prodajalec kupi v enaki vrednosti njene vojaške izdelke). Zaradi vojne v Ukrajini posli vojaške industrije v ZDA cvetijo, delnice rastejo ...
Našim politikom bi moralo biti jasno, preden nas začnejo strašiti z vojaško ogroženostjo, da se suverenost neke države začne, ko ne pusti, da se njena ustvarjena vrednost odliva v tujino in omogoča razcvet tuje industrije, ampak se doma ustvarjeni denar porabi za potrebe domače industrije in državljanov, ki so ustvarili ta denar.
Majda Koren, Ljubljana