Slovenci so si tako želeli Gorico, da so, ko so jo izgubili po drugi svetovni vojni, takoj začeli graditi novo, modernejše in lepše mesto prav tam, kjer se je Gorica končala. Krasna zgodba domoljubja. Primorska je bila končno priključena Jugoslaviji in Sloveniji. Kmalu pa se je morala sprijazniti z dejstvom, da se njen duh ne bo nikoli razširil čez njeno mejo. S perspektive osrednje Slovenije je to samo eksotičen kraj, od koder prihajajo najlepši predsedniki, najboljši novinarji in izvrstni umetniki. Krasna dežela, kamor se hodi na izlete ali pa na morje in kjer je prekuhana pašta še vedno premalo prekuhana. Naša primorska čezmejna prestolnica kulture tako v državi ne zbuja in ne bo zbujala pretiranega zanimanja. Težko jo je razumeti. V Sloveniji je soočenje z drugačnostjo težavno, še bolj težavno je tam, kjer se srednjeevropska togost pretopi v barvit mediteranski svet.