Čustva v zadnjem mesecu dni, odkar je Trump prisegel kot predsednik, so mešana. Cinik v meni je do neke mere vesel, ker sta z osebo na čelu verjetno največje svetovne sile zavladala primitivizem in aroganca, ki sta bila doslej rezervirana samo za orientalne despotije, afriška cesarstva, Balkan in temačne kotičke Azije. Medtem ko izpričan strahopetec v meni pričakuje ponovne oborožene spopade, od katerih mi je v preteklosti uspevalo relativno uspešno zbežati. Tolažim se, da imam še nekaj časa. Če se bosta Trump in Putin dogovorila glede Ukrajine, bo Balkan postal »piece of cake«. Srbija bo končno pustila pri miru Kosovo, dala zgradbo generalštaba, da bodo tam zgradili Trump Tower, gradbeni kompleks z okoli 1500 stanovanji bo gradil gospod predsedniški zet Jared Kushner osebno. Srbija se bo obrnila k Republiki Srbski in tako ali drugače se bo končalo mučno petintridesetletno poglavje, ki se je začelo z Miloševićevimi pohodi na Slovenijo (neuspeh s sporazumom), Hrvaško (neuspeh »s sporazumom« in vojaškim porazom) ter Bosno in Hercegovino (polovični »uspeh«, v katerem so si pridobili 49 odstotkov ozemlja). Seštej vse skupaj in odvzemi – polovico. To je povsem dovolj, da se ohrani spodobna diktatura.
Nemčija
Slavje desnice in zadovoljstvo skrajne desnice
