Ljudje smo si enaki. Ljudje smo si različni. Izjavi držita. A sta si tudi nasprotujoči. Sta lahko izjavi sočasno nasprotujoči si in tako ena kot druga pravilni? Poskusimo razvozlati uganko.

Kdo pravzaprav smo? Smo, kar smo, zaradi genov ali zaradi vpliva okolja? Znano je, da je naša osebnost – dolgotrajne značilnosti, način razmišljanja, občutenja in obnašanja – rezultat genske zasnove (izražanja številnih genov) in vplivov okolja, v katerem živimo. Vemo tudi, da igrajo medsebojni vplivi med geni in okoljem pomembno vlogo pri oblikovanju osebnosti. Osebnostne lastnosti, določene z gensko zasnovo, vplivajo na naš odziv na izzive okolja. In obratno, naše izkušnje z doživljanjem okolja vplivajo na to, katere gensko zasnovane značajske lastnosti se bodo izrazile.

Dedni zapis za osebnostne lastnosti smo podedovali od staršev. Naši starši so prejeli dedni zapis od svojih staršev, stari starši od svojih staršev … Veriga prenosa dedne snovi sega daleč v preteklost. Privoščimo si širši pogled: dedni zapis osebnostnih lastnosti je v naše telo prišel iz ogromne družbene zakladnice genov kot posledica zelo dolgega procesa številnih naključnih srečanj v preteklosti, ki so bila najpogosteje spodbujena s skrivnostno geometrijo ljubezni.

Kaj vemo o vplivih okolja na osebnost? Okolje vsak dan nevidno oblikuje in preoblikuje našo osebnost. Vsako sodelovanje z ljudmi, na primer z družinskimi člani, sodelavci, sošolci in prijatelji, ponuja možganom številne informacije, ki jih lahko uporabijo za oblikovanje in preoblikovanje naše osebnosti. Tudi vzgojno-izobraževalne ustanove, verske skupnosti in mediji so možganom pomemben vir informacij, ki lahko vplivajo na oblikovanje osebnosti.

Povežimo ugotovitve. Gensko zasnovo naših osebnostnih lastnosti smo v naše telo prejeli iz družbene zakladnice genov. Družba ustvarja tudi okolje, ki z informacijami vpliva na oblikovanje naše osebnosti. Naša osebnost je zato pogojena z družbo, v kateri živimo. Predstavljamo si lahko, da se po svetu sprehajamo nenehno priključeni na nekakšen wi-fi, da smo ves čas brezžično povezani z družbeno zakladnico genov (prejmemo jih enkrat v življenju) in zakladnico družbeno proizvedenih informacij.

Razmislek nas je privedel pred novo vprašanje: ali smo ljudje sploh svobodni, če vemo, da so tako geni kot tudi okolje (informacije), ki oblikujejo našo osebnost (in naša razmišljanja), domena družbe? So naše odločitve posledica svobodne volje? Možgani, s katerimi razmišljamo, nam seveda omogočajo svobodno odločanje. A ne pozabimo, naši možgani so se razvili na podlagi genskega zapisa, pridobljenega iz družbene zakladnice genov, in obdelujejo informacije, ki jih proizvaja družba. Zato naše svobodno razmišljanje in odločanje ni povsem svobodno, vselej je obarvano z družbenimi vplivi (brez družbenega konteksta bi se gotovo drugače odločali).

Ljudje na različne načine zajemamo iz družbene zakladnice genov in sprejemamo različne informacije, ki jih družba ustvarja. Vsak je ob spočetju prejel sebi lasten zbir genov in se v življenju sooča s sebi lastno zbirko informacij. Naši možgani so si zato podobni, niso enaki. Zaradi različnih možganov, soočenih z različnimi informacijami, sta naša osebnost in način razmišljanja edinstvena. Družba s svojo zakladnico genov in informacij je torej razlog, da smo si ljudje enaki in hkrati različni. Drznimo si še dodatno poenostavitev: družba nam zagotavlja, da smo si enaki tudi v različnosti – vsakdo je opremljen z edinstveno osebnostjo in edinstvenim razmišljanjem. Trditvi »vsi ljudje smo si enaki« in »vsi ljudje smo si različni« sta si le navidezno nasprotujoči.

V zadnjem desetletju, predvsem v zadnjih letih, se srečujemo s težnjo, da bi morali vsi razmišljati in se odločati enako. Vsi moramo verovati v škodljivost ogljikovega dioksida, vsi se moramo strinjati s cepljenjem, vsi moramo verjeti, da smo krivci za podnebne spremembe, vsi moramo biti navdušeni nad zelenim prehodom, vsi moramo prezirati Ruse in biti popustljivi do Izraelcev … Ravnovesje med družbo in posameznikom želijo prevesiti v prid družbe. Ne ozirajo se na dejstvo, da bodo posamezniki, ki ne bodo v ravnovesju z družbo, bolj verjetno zboleli, da bo zato tudi družba nazadovala in oslabela. Da bi dosegli svoj cilj, uporabljajo informacijski stampedo. Vedo namreč, da naši možgani odločajo samo na podlagi informacij, ki so jim na razpolago. Informacijski stampedo, ojačan s cenzuro, in razplamtevanje strahu s smrtjo (ko smo prežeti s čustvi, težje razmišljamo) vodita naše možgane v enotno razmišljanje. Postajamo čreda, s katero je preprosto manipulirati.

Da bi se rešili vsiljene pogubne situacije, moramo ponovno vzpostaviti ravnovesje med posameznikom in družbo. Posamezniki se moramo okrepiti. Osredotočati se moramo na dva temeljna dejavnika, na naše telo in naš um, ki sta jasna ločnica med posameznikom in družbo. Ohraniti moramo oblast nad lastnim telesom – o svojem telesu in zdravju moramo odločati sami. Razmišljati moramo. Ponujenih informacij ne smemo jemati kot samoumevne, informacije naj bodo priložnost za razmišljanje z lastno glavo. V dobro nas samih in celotne družbe. 

Priporočamo