Razlika je že v oblakih. Poleti so bolj strukturirani, imajo precej več odtenkov, če jih opazujemo, vmes so lahko vrzeli, celo zaplate modrega neba, pa vseeno dežuje, jeseni ali pozimi je lahko vse ena sama brezoblična sivina. Že samo iz oblike oblakov se vidi razlika in od tod lahko tudi sklepamo, zakaj je dež tako različen. Moker je pa vedno, čeprav je razlika, ko nas zmoči poletna ploha pri petindvajsetih stopinjah ali jesenski dežek pri desetih. Vsaj neprijetnejša je jesenska mokrota, ker nas hitreje zazebe.
Kako sploh nastane dež? Oblake sestavlja množica zelo drobnih kapljic, enako kot meglo. In če v megli te kapljice lebdijo v zraku, je enako v oblaku. Nekaj se torej mora zgoditi, da začnejo kapljice rasti, se povečevati. Za to poskrbijo kondenzacijska jedra. To so lahko ledeni kristalčki, kristalčki soli, prašni delci in podobno, skratka delci, na katere se lahko veže in kondenzira vodna para. V oblakih imajo glavno vlogo ledeni kristalčki. Od kod ti v oblakih, sploh poleti, ko je tako toplo? Če so oblaki dovolj debeli, segajo v območje negativne temperature, kjer kapljice zmrznejo. Je pa v oblakih tudi območje s podhlajenimi vodnimi kapljicami. Podhlajene pomeni, da ima voda nekaj stopinj negativno temperaturo, a je še tekoča. Take kapljice v trenutku, ko zadenejo v neki predmet, zamrznejo (tako nastaja na primer ivje). V območju mešanja, kjer so v oblaku tako vodne kapljice kot ledeni kristalčki, vodne kapljice izhlapevajo in vodna para se nabira na ledenih kristalčkih. Tako nastajajo vedno večje in težje kapljice ali ledeni kristalčki, dokler niso pretežki, da bi še lebdeli v zraku – nastanejo dežne kaplje – in začnejo padati proti tlom. Poleti so zračni tokovi v oblakih zaradi termike precej izrazitejši, zato je mehanizem zlivanja hitrejši, dežne kaplje so lahko večje, kar je očitno pri poletnih plohah. V hladni polovici leta so gibanja zraka v oblakih dosti šibkejša, zato so tudi dežne kaplje manjše.
Ta opis je seveda enostavna osnova, ki za sabo skriva veliko bolj zapletenih različic, ki nam dajo sneg, babje pšeno, točo, sodro, zmrznjen dež, dež, ki zmrzuje, in podobno. Sicer pa za to, da ste mokri, razumevanje, kako nastane dež, ni potrebno.
