Vsa svetovna kolesarska javnost na terenu se je strinjala, da smo bili na 111. kolesarski dirki po Franciji priča novi kolesarski bravuri v izvedbi prvega kolesarja sveta, ki ga številni že omenjajo kot najboljšega vseh časov, čeprav šteje šele 25 let. Kako pa je s tem v Sloveniji?
V deželi na sončni strani Alp smo vsekakor veseli, da je najboljši kolesar na svetu, ki je v zadnjih treh tednih porazil konkurenco na največji kolesarski dirki na svetu, Slovenec, a družba ima še en problem. Sliši na ime Primož Roglič. Vrhunski kolesar, ki je bil na startu v Firencah pripravljen, da rojaka izzove na pohodu do tretje zmage na Touru, a se mu je na poti do Nice pripetilo tisto, česar si ni želel nihče. Kot že neštetokrat v svoji karieri je padel in odstopil. Športna smola za ljubljenca navijaških src v Sloveniji ni sprožila le ogromno žalosti, ampak tudi pravcato vojno, ki se je bila predvsem na družbenih omrežjih, kjer so podporniki Rogle s številnimi žaljivimi komentarji napadli Pogačarja in mu zaželeli tudi to, da »naj se scvre v peklu«. Slovenska majhnost je zopet zasijala v vsej svoji veličini.
Ko je novica o odstopu Primoža Rogliča po nekaj dneh le nekoliko poniknila v pozabo, je Pogi zopet združil slovenstvo. Na vrhuncu dirke, ko je prvi kolesar sveta v Alpah obrnil dirko sebi v prid, so množice navijačev iz Slovenije romale v Francijo in združile svoje moči. Tako kot so včasih kolone ljudi potovale v Kitzbühel ali Schladming, ko so navijale za Bojana Križaja, Jureta Franka, Jureta Koširja in druge slovenske alpske smučarje ter seveda tudi smučarke, ko je bilo smučanje številka ena v državi, je zdaj poleti, ko je na sporedu sloviti Tour. Kolesarstvo je, vsaj poleti (pozimi so tukaj še smučarski skoki), trenutno šport številka ena v državi.
Tadej Pogačar s svojo mladostjo zagotavlja, da bo kolesarska evforija trajala vsaj še nekaj let. Pogačar na novo raven ni dvignil le slovenskega kolesarstva, temveč tudi svetovno. Napadi kolesarja v rumeni majici na dirki vseh dirk v preteklosti niso bili stalnica. Za Pogija je vse to le igra. Ko je pred dvema mesecema z lahkoto slavil zmago na dirki po Italiji, so ta dosežek mnogi pojasnjevali s tem, da na Giru ni bilo prave konkurence. Zdaj je svoj šov uprizoril med vsemi najboljšimi na svetu, ki pa so se izkazali le kot drugi najboljši. Prvo mesto je danes rezervirano za junaka, ki izhaja s Klanca pri Komendi. Nato pa so tu že primerjave z vsemi v zgodovini. Kot je Tadej Pogačar priznal sam, mu te sicer laskajo, a mu niso preveč po godu, saj se šport z leti močno spreminja. V njegovi karieri so ga največkrat primerjali z legendarnim Eddyjem Merckxom, ki je po uspehih še vedno najboljši, v letošnjem letu pa z Marcom Pantanijem, ki mu je leta 1998 kot zadnjemu uspelo to, kar je Pogačarju zdaj – da je v istem letu dosegel dvojček zmag Giro-Tour. Oba omenjena sta velika šampiona športa, a morda je po zadnjem uspehu čas, da nehamo s primerjavami in začnemo govoriti, da živimo v eri Tadeja Pogačarja, ter vse njegove morebitne naslednike primerjamo z njim. Če bo nadaljeval v tem slogu, bo uspehov še nešteto, na njegovem seznamu želja pa sta predvsem mavrična majica za svetovnega prvaka in zmaga na spomeniku Pariz–Roubaix. Na uresničitev prve resno računa že letos.
💛TEAM💛#TDF2024 pic.twitter.com/eboKLleuRZ
— Tour de France™ (@LeTour) July 21, 2024
