Sedem mesecev pred koncem leta, ko se izteče skrajni rok za črpanje evropskih sredstev, smo preverili, kako teče gradnja fekalne kanalizacije, zaradi katere se bo na kanalizacijsko omrežje lahko priklopilo še 17.500 prebivalcev. Podatki iz letošnjega marca kažejo, da imajo gradbeni delavci pred seboj še veliko dela. Doslej so komunalno uredili večinoma le tista od 39 območij, kjer je kanalizacija manjkala v eni ali le nekaj ulicah. Na vsaj enem odseku od skoraj stotih ulic občina še nima vseh potrebnih gradbenih dovoljenj. Pri več kot polovici od teh pa pristojni šele urejajo zemljiškoknjižne zadeve.
Priznati je treba, da je ta projekt kolosalen, saj je treba zgraditi več kot 88 kilometrov kanalizacijskega omrežja v okoli 250 ljubljanskih ulicah. Za vsako od teh ulic morajo občina in njeni izvajalci urediti lastništvo ali pridobiti služnost na vseh zemljiščih, potrebnih za gradnjo. Nato morajo pridobiti gradbena dovoljenja, zgraditi fekalno kanalizacijo in vso spremljajočo infrastrukturo ter na koncu pridobiti še uporabna dovoljenja. To seveda terja svoj čas.
Na občini so nastale zamude pripisali predvsem dolgotrajnim postopkom razlastitve in s tem povezanim težavam pri pridobivanju gradbenih dovoljenj, preglavice naj bi povzročala tudi epidemija covida-19, je vidno iz pojasnil, ki jih je lani dobil nadzorni odbor Mestne občine Ljubljana. Če je bila epidemija resnično nepredvidljiv dogodek, pa je kot izgovor težje prebaviti dolgotrajnost zemljiškoknjižnih postopkov. Ti resnično lahko trajajo dolgo, a glede na to, za koliko lokacij zemljiško vprašanje še vedno ni urejeno, lahko sklepamo, da na občini enostavno niso bili dovolj dobro pripravljeni, da bi pravočasno postorili vse potrebno. Poudariti je treba, da se s projektom gradnje fekalne kanalizacije na Magistratu ne ukvarjajo šele nekaj zadnjih let. Ta projekt je namreč v ljubljanskem proračunu že vse od leta 2013.
Kaže pa, da so na občini podcenili, kakšen podvig utegnejo biti pridobivanja vseh potrebnih zemljišč. Iz študije izvedljivosti, ki jo je občina pripravila skupaj z vlogo za pridobitev evropskih sredstev, je razvidno, da so sicer prepoznali možnost nastanka zemljiškopravnih problemov, vendar so ocenili, da sta verjetnost in tveganje česa takega nizka. To oceno so takrat utemeljili s pojasnilom, da je občina ali država že bila lastnica več kot polovice zemljišč, na katerih je predvidena gradnja kanalizacije, kar pomeni, da je občina na njih že imela pravico graditi. Glede preostalih potrebnih zemljišč pa so zapisali, da je treba »zelo hitro pristopiti k pridobitvi vseh služnosti in zemljišč za objekte«.
Leta 2017, ko je evropska komisija ta projekt podprla z evropskimi sredstvi, je občina optimistično napovedovala, da bo predvidoma vsa potrebna gradbena dovoljenja pridobila že do konca leta 2018, sama izvedba projekta pa da se bo zaključila v letu 2020. Današnja situacija kaže, da projekt skoraj zagotovo ne bo v celoti dokončan niti do konca letošnjega leta. Ker evropska komisija očitno ne namerava podaljšati rokov za črpanje evropskih sredstev, bo morala občina vsa morebitna dela, ki bodo zaključena po letošnjem letu, v celoti financirati iz zgolj lastnega proračuna.
Kljub majhnim možnostim, da gradbinci vsa dela končajo v letošnjem letu, pa niti oni niti občina ne smejo upočasniti tempa gradnje kanalizacije. Počrpati morajo kar se da veliko evropskih sredstev, saj bo vsak evro, ki bo prišel iz bruseljske blagajne, nadvse dobrodošel. Občina bo namreč že tako morala v svoji denarnici poiskati dodaten denar, s katerim bo pokrila že znane (in morebitne dodatne) podražitve pri nadgradnji centralne čistilne naprave v Zalogu, gradnji kanala C0 in tudi pri gradnji kanalizacije.
