Obveščamo vas, da se je družba Mercator preoblikovala v d. o. o. Pri tem poudarjamo, da se je spremenila le pravnoorganizacijska oblika, matična številka, davčna številka in številke transakcijskih računov ostajajo nespremenjene.« S temi besedami je Mercator minuli teden poslovne partnerje obvestil o pomembni spremembi.
Če je Mercatorjevo preoblikovanje v d. o. o., potem ko je bilo njegovo lastništvo s propadlega Agrokorja Ivice Todorića lani preneseno na Fortenova grupo, dokaj predvidljivo, je povsem nepredvidljivo, kaj vse se bo v prihodnje dogajalo z Mercatorjem, ki pri slovenskih živilskopredelovalnih podjetjih in kmetih na leto nabavi za več kot 500 milijonov evrov blaga.
Po več spodletelih poskusih je Todoriću, ki je v dveh desetletjih pred tem, z izdatno podporo politike, kot za šalo prevzemal velika trgovska, prehrambna in kmetijska podjetja, sredi leta 2014 uspelo prevzeti Mercator. S tem je na široko tlakoval pot do Mercatorjevih polic za izdelke svojih podjetij – Leda, Zvijezde, Jamnice, Pika Vrbovec …
Prodaja Mercatorja, za katero se je konzorcij lastnikov iz vrst takratne skupine Pivovarna Laško in bank upnic (največje posojilodajalke so bile v državni lasti) s Todorićem dogovoril leta 2013, ni bila nujna. Še najmanj Agrokorju, ki se je že takrat spopadal s finančnimi težavami, Mercatorjev prevzem pa financiral z dodatnim zadolževanjem. Prodajo Mercatorja bi morala vlada Alenke Bratušek preprečiti, sploh upoštevaje vse kakovostne podatke o drobovju Todorićevega imperija, s katerimi je razpolagala. Poleg tega se je vodstvu Mercatorja v zahtevnih okoliščinah bančne krize s 57 bankami v šestih jurisdikcijah uspelo dogovoriti o dolgoročnem reprogramiranju dotlej v veliki meri kratkoročnih posojil za oba možna scenarija: prodajo ali neprodajo Mercatorja. A prodaja se je vseeno zgodila.
V začetku leta 2017 so se pričele javno razkrivati vse razpoke Todorićevega imperija. Sledil je eden najzahtevnejših evropskih, če ne celo svetovnih sanacijskih procesov tistega časa, v katerem so bila vsa Agrokorjeva solventna podjetja prenesena na Fortenovo v lasti Agrokorjevih financerjev. Med njimi sta približno polovičen lastniški delež pridobili ruski državni Sberbank in VTB Bank, ameriški skladi pa približno 25-odstotni delež.
Po lanskoletnem prenosu 70 odstotkov Mercatorjevih delnic na Fortenovo je ta pridobila 88 odstotkov glasovalnih pravic v Mercatorju. V dolgoletni uprizorjeni drami so sledila predvidljiva dejanja: prevzemna ponudba za nakup preostalih delnic, iztisnitev vseh delničarjev, umik Mercatorja z borze, preoblikovanje v d. o. o. in povrh odpoklic nadzornikov. Vse to pomeni, da bodo vesti o tem, kaj bo Fortenova počela z Mercatorjem, okrnjene. Roko na srce, kot lastnica ima legitimno pravico početi, kar želi.
Pred Mercatorjem so nepredvidljivi časi. Ruska Sberbank se je odločila prodati 44-odstotni lastniški delež Fortenove madžarsko-ameriškemu finančnemu skladu Indotek, ki pri kupčiji sodeluje s francosko trgovsko verigo Auchan, njihova prodajna politika pa je po besedah agrarnega ekonomista dr. Aleša Kuharja blizu diskontnim trgovcem. Nabavne poti Mercatorja in hrvaške trgovske verige Konzum, prav tako v lasti Fortenove, se združujejo. Tudi zato lahko pričakujemo, da se bo delež slovenskih izdelkov na Mercatorjevih policah v Sloveniji in tujini zniževal. To pa pomeni, da slovenski dobavitelji ne bodo priča le spremembi pravnoorganizacijske oblike Mercatorja v d. o. o., ampak širšim razsežnostim, ki bi se lahko izrazile v milijardnih negativnih multiplikativnih učinkih na domačo ekonomijo! Izkazuje se torej, da je bila prodaja Mercatorja res napaka.
