Policisti in reševalci na motorjih so na dveh kolesih. So izstrelek. Reševalni pas jim niti ni tako ključen kot štiri in večkolesnim vozilom, je pa koristen. Z motorjem prideš tudi tam, kjer pasu ni. Vse avtoceste v Prekmurju so brez odstavnega pasu, kot tudi predori.
Imeli bi tudi najhitrejši dostop gasilcev na motorjih, če tega vrh poklicnih gasilcev ne bi blokiral s sprenevedanjem. Direktor ključne institucije za zaščito in varovanje ne more verjeti, da so gasilci na motorjih hitrejši kot oni z gasilskimi tovornjaki. In kot razlog blokade prvih navajajo, da motorji niso v gasilski taktiki. Prav zanimivo je moralo biti pred desetletji, ko so šli gasilci s konjev na tovornjake, ki zagotovo tedaj tudi niso bili v gasilski taktiki. Poleg tega ta taktika tudi sedaj ne določa, kako se do požara pride, temveč kako se ukrepa. Ampak od direktorja poklicnih gasilcev in direktorja URSZR pač ne moreš pričakovati, da poznajo gasilsko taktiko.
Nivo dojemanja stvarnosti pač, ko je tisti, ki ne odpira pošte, nagrajen. Tukaj ključni odločevalci razen naslova ne preberejo nič. Sicer bi vedeli, da so motorji za gasilce primarno namenjeni reševanju ljudi. V primerih, ko imajo samo oni ustrezno opremo. Meni je fascinantno, kakšna javna podpora se je ustvarila ob umikanju stoječih vozil na avtocesti levo in desno, v primerjavi s tem, da se omogoči še hitrejši dostop gasilcev na motorjih.
Prostor, pri katerem pri občutnem delu odločevalcev vlada največji deficit, je tisti za razum.
Mitja Vilar, Šmarje Sap
