Dela sem se lotil z vso vnemo, v komisiji je sodelovalo veliko strokovnjakov, rešitve smo predstavili ravnateljem, predstavniku sveta staršev ljubljanskih šol itd. Predlog je bil podoben prejšnjim kriterijem, le da smo za malenkost zmanjšali vpliv tako imenovanih ekstercev – zunanjega preverjanja znanja iz maternega jezika in matematike ter vključili še rezultate tekmovanj iz znanj.
Za potrditev predloga je bil pristojen strokovni svet za splošno izobraževanje, sprejel bi ga minister. Predlog sta na skupni seji julija 2005, ki sem jo vodil, pripravili in soglasno sprejeli komisiji strokovnega sveta za osnovne in srednje šole. Potrditev predloga na strokovnem svetu se mi je zdela le še formalnost in zadovoljno sem pričakoval sejo ter odhod na morje. A glej ga, zlomka! Nenadoma so si nekateri člani obeh komisij premislili in glasovali proti! Ni bilo težko ugotoviti, zakaj. V času priprave predloga je prišlo do zamenjave vlade in ministra, prišla je nova, desna vlada. V javnosti je takrat potekala skoraj histerična razprava o preobremenjenosti in stresu otrok, ki je med krivce štela tudi eksterce, in zahtevala njihovo ukinitev pri upoštevanju ob vpisu v srednje šole. Ukinitev ekstercev bi prinesla podporo javnosti vladajoči stranki in ni bilo prav težko ugotoviti, kateri opciji so pripadali člani, ki so si čez noči premislili in verjetno prejeli ustrezne napotke. Predlog ni bil sprejet, upoštevanje ekstercev pri vpisu pa je šlo v pozabo.
Zaradi časovne stiske (kriterije je moral minister sprejeti do konca avgusta) je minister ob sodelovanju nekaterih ravnateljev sprejel nove kriterije, ki so upoštevali le ocene predmetov v zadnji triadi. Večina javnosti je bila zadovoljna, saj da stresa ne bo več. Ukinjen je bil tudi splošni učni uspeh in tako ni bilo več odličnih, (prav) dobrih in (ne)zadostnih učencev.
Vpliv ukinitve upoštevanja zunanjega preverjanja znanja na delo v šolah je bil izjemen. Začeli so se pojavljati pritiski na učitelje za boljše ocene otrok, vpliv in vmešavanje staršev sta naraščala, zmeraj več je bilo odličnih ocen. Do mere, ko danes slabih ocen že skoraj ne poznamo. S tem so padli tudi standardi znanja, kar zadnji rezultati Pise le še potrjujejo. Ponovna uvedba upoštevanja eksternega preverjanja znanja bo le delno popravila stanje, saj se razumevanje vloge šole pri starših in tudi javnosti ne da popraviti le s tem in kar tako čez noč. Potrebni so še številni drugi ukrepi, ki še zdaleč niso samo naloga šolstva.
Opisani primer mi je ponovno stopil pred oči pred dnevi, ko se je začela razprava o omrežnini, ki sem jo spremljal bolj od daleč glede na to, da o tem bolj malo ali skoraj nič ne vem. Z ušesi sem zastrigel šele, ko sta se pred kamerami pojavila ministra dveh koalicijskih strank z besedami, ki so spominjale na razprave v slogu »jaz o tem ne vem dosti, bom pa vseeno razpravljal«. Nato pa po možnosti še odločal. Pozivi o ponovnem razmisleku so se mi zdeli všečni, saj sem imel občutek, da bomo vsi plačevali višje stroške omrežnine in je razmislek posledično nujen. Kdo pa je za takšno rešitev, ki prinese zvišanje? Ko so se začeli pojavljati pritiski na direktorico agencije za energijo, sem potekom začel slediti podrobneje. Spomnili so me prav na »všečno« ukinitev eksternega preverjanja, ki ima posledice še danes.
Predlog novega obračunavanja omrežnine je nastajal dolgo časa, zato je bilo možnosti za razjasnitve tudi pri vladi več kot dovolj. Agencija je predlog pripravila strokovno in odgovorno, osnovno vodilo pa je bilo pravična porazdelitev stroškov med vse uporabnike omrežja. Dolgo časa, vztrajnosti, volje in poguma je bilo potrebno, da je direktorica agencije Duška Godina ob pomoči Aleksandra Mervarja na seji odbora za infrastrukturo s številkami dokazovala, da so pavšalne ocene novega sisteme neresnične. Ali kot je dejal Aleksander Mervar poslancem na seji: »Že dolgo nisem slišal toliko laži kot danes od vas.« Tako je bila med drugim razložena »velikanska« dodatna obremenitev največjega porabnika električne energije, gospodarstva v Sloveniji, z novim obračunavanjem omrežnine, ki bo pomenila le 0,3 odstotka prihodkov za podjetje. Po drugi strani pa bo povprečen odjemalec na letni ravni plačeval 12 evrov manj. O tem, da bomo v času med novembrom in februarjem plačevali več, pozneje pa manj, in da bo to imelo vpliv na letošnjo inflacijo, bi bilo treba misliti prej.
Zaplet z omrežnino ima še drugo ozadje. Priča o tem, da ima veliki kapital občuten vpliv na politiko, ki je v vzajemnem interesu s kapitalom pripravljena žrtvovati pravičnost in razvoj sistema dela energetike s populističnim priseganjem na ščitenje malih ljudi, kar sploh ne drži. Zanimivo je, da sta se pri zahtevah po odložitvi novega sistema ponovno strinjali obe politični strani, podobno je bilo pri referendumu za JEK 2. Populistične razprave pač lahko prinašajo točke, vsaj kratkoročno, davek pa pozneje tako in tako plačajo davkoplačevalci. Na srečo zaradi vztrajanja agencije za energijo in evropske regulative tokrat ni prišlo do zavrnitve novega obračunavanja, kar bi imelo dolgoročne slabe učinke.
Žal pri ukinjanju ekstercev ni bilo evropske regulative, posledice so in še bodo dolgoročne ter v določenem delu nepopravljive. Popravki pa so prišli (pre)pozno.
