Stanje demokracije je daleč od napovedi (1992) Francisca Fukuyame o skorajšnjem koncu zgodovine, ki naj bi ga prinesla prevlada liberalne demokracije v svetu. Zgodovina se ni končala, ampak je odločno krenila v desno. Zagon so dobile avtoritarne politične zamisli in njihovi privrženci. Človekovo dostojanstvo, sistem človekovih pravic ter temeljnih svoboščin so potisnjeni v ozadje. V ospredje stopajo bogastvo, moč ter prevladujoč vpliv političnih in gospodarskih elit. Pravica močnejšega omejuje pravičnost in tudi vpliv večine kot najmočnejšega dejavnika demokracije.
Kje se je zalomilo? Kaj je največji hendikep demokracije v 21. stoletju? Pravi »krivec« je sistem političnega predstavništva, ki vzpostavlja dominanten položaj političnih in gospodarskih elit. Pričakovano, saj je predstavniška demokracija v uporabi od prve industrijske revolucije naprej in je že zdavnaj dosegla svoj zenit. Wattov parni stroj, dejavnik prve industrijske revolucije, je že dolgo muzejski eksponat. Njegovo funkcijo so prevzeli sistemi sodobne tehnologije: hibridni, električni pogon, vodikove gorivne celice, brezbatni motorji in pri osvajanju vesolja nuklearni in hibridni motorji ter sončne jadralne ladje. Sistem političnega predstavništva, vrstnik prvega parnega stroja, pa je ostal prevladujoči sistem upravljanja države, čeprav, podobno kot Wattov parni stroj, sodi že v muzejske zbirke.
Osrednji sistemski problem predstavniške demokracije je poleg političnih strank praksa, da ključne aktivnosti v procesu družbenega odločanja potekajo brez prisotnosti javnosti. Odvijajo se v okolju zunajparlamentarne oblasti, domene političnih in gospodarskih elit. V procesu družbenega odločanja je formalno glasovanje resda zadnja, a z vidika zagotavljanja kakovosti sprejetih odločitev manj odločilna aktivnost v procesu odločanja. Četudi javno, glasovanje v tej fazi zaradi načela nepovratnosti v procesni hierarhiji nima vpliva na izbiro možnih odločitev. Bistveno je, kdo obvladuje proces oblikovanja predlogov odločitev. Posredništvo in njemu lastna legalnost sta preživela. Pri najpomembnejših družbenih odločitvah potrebujemo legitimnost. Šele neposreden vstop javnosti v proces oblikovanja družbenih odločitev prinaša kakovost in legitimnost družbenega odločanja. Odpravlja prakso, v kateri se rojevajo korupcijska tveganja in sklepajo korupcijski posli. Demokratizacija celotnega procesa družbenega odločanja je najučinkovitejše orodje za preprečevanje korupcije.
Pot do učinkovitih rešitev družbenih problemov niso »horuk« referendumi, kot v primeru projekta JEK 2. Rešitev je posvetovanje, na katerem sodelujejo strokovnjaki, politiki in naključno izbrani državljani. Razprava, posvet, kritično razglabljanje, to so orodja posvetovalne demokracije. Njeno vodilno načelo pravi, da dobro obveščeni, naključno izbrani reprezentant družbe odloča veliko preudarneje kot vsa neobveščena družba. Posvetovalna demokracija ne odpravlja političnega predstavništva. Zagotavlja pa, da se najpomembnejše družbene odločitve sprejemajo na način, ki zagotavlja družbeno, materialno in okoljsko blaginjo prebivalstva. V množici vseh družbenih odločitev takšne odločitve predstavljajo le kako desetino. Iz upravičenega razloga jim je namenjena izjemna pozornost, saj imajo kar 80-odstotni vpliv na raven blaginje prebivalstva.
Ob množici zamisli, kako dosegati uspešno delovanje vlade, bi morali posebno pozornost nameniti uporabi orodij posvetovalne demokracije. Predstavljajo namreč zanesljivo pot do dobrih družbenih odločitev in učinkovit spopad z politiki, pristaši zamisli o avtokratskem upravljanju države. Aktualna vladna koalicija je očitno spregledala izjemen pomen uporabe orodij posvetovalne demokracije. Državljani bomo pač morali počakati na vladno koalicijo, ki bo razumela, kako naj se oblast spopade z problemi hendikepirane demokracije.
Janez Krnc, Litija
