Novinarka ga je vprašala: »V zadnjih dneh sta potekala dva protivladna protesta, vsak z drugega političnega pola, vsi opozarjajo na korupcijo. A slišali smo tudi druge težave, ki pestijo ljudi: stanovanjska problematika, revščina, davki, zdravstvo. To so reforme, ki ste jih napovedovali. Eden od protestnikov je dejal: 'Veliko so obljubljali, a malo storili.' Kje so reforme leto dni pred volitvami?«
Odgovor premierja je bil: »Shoda, o katerih govorite, sta dva tipična predvolilna shoda. Očitno se je začela predvolilna kampanja. Na eni strani je Janez Janša in skrajna desnica, na drugi strani skrajna levica. To je popolnoma legitimno, živimo v svobodi. Prva naša obljuba državljanom je bila, da bodo lahko živeli v odprti družbi, kjer bo lahko vsak povedal svoje mnenje. Hkrati pa vsi podatki mednarodnih institucij kažejo, da je Slovenija v resnici otok stabilnosti z neizmerno dobrimi kazalniki. Korupcija, kot sem omenil, glede na podatke mednarodnih institucij pada. Gospodarska rast je visoko nad povprečjem EU.«
Če pustim popolnoma ob strani vsa druga vprašanja in odgovore, me pravzaprav moti nenavadno dojemanje stvarnosti, ocene in odločitve ravnanj. No, tudi izgovori in neodgovori ter speljevanje pozornosti drugam.
Najprej, enačenje shoda Glasu ljudstva s skrajno levico ter primerjava z Ruparjevimi oziroma SDS-ovimi upokojenci in jurišniki je vsaj »čudno«, če ne neprimerno. Potem: je opozorilo na koalicijsko oz. njegovo izpolnjevanje predvolilnih 122 obljub in zavez svojim volilcem res »skrajnost?« Mimogrede, trenutno je izpolnjenih le 12 koalicijskih zavez. O vseh ostalih premier ni dal pojasnila. Takšno dojemanje stvarnosti je nesprejemljivo in podcenjujoče do državljanov za najmočnejšega človeka v državi, ki kroji naša življenja in pogoje bivanja na vseh področjih. Hkrati pa meče čudno luč tudi na njegove druge odločitve.
Nikakor ne gre seveda jemati celotnega intervjuja premiera izven povezave z vsemi opozicijskimi ravnanji, predvsem pa velikega, večnega in nepogrešljivega vodje opozicije Janeza Janše, ki je zopet začutil svojo priložnost pri naskoku na najvišji ter najmočnejši položaj v državi. Vsi oprode, ki se sučejo v njegovi senci, od Anžeta Logarja do številnih drugih, ki čakajo na svoj čas, pa si na vse, tudi nekatere umazane načine, prizadevajo doseči svoje cilje. Kot da smo že vsi pozabili na vsa zlodela ter laži v preteklosti. In 34 let je res dolga doba.
Sicer pa za vse velja, da po vsaki gostiji pride zapik in trenutek resnice. Tudi to je demokracija.
Miloš Šonc, Grosuplje
