Namreč, pritiski po zvišanju odstotka BDP za orožje. Bistveno pa se je zavedati, da Ukrajine nikoli ne bomo zmogli toliko oborožiti, da bo ta »točno ob 12h« premagala Rusijo. Rešitev za mir v Ukrajini je pač treba iskati drugje (ne pa v večjem oboroževanju). Kje: menda bi svetovni voditelji morali znati pogruntati smiselno rešitev. Tako pa se zdi, da celo hočejo, da se vojna nadaljuje.
No, kar zadeva pritiskov glede zvišanja % BDP, bi bilo koristno prebrati zapis Zdravka Petriča: Pet odstotkov BDP za Nato? Kako? (12. 2. v Dnevniku). Zapis je verjetno povzel po Mekinovem članku v Mladini Zafrknimo Nato. Izdatki za obrambo (ne samo ozko za orožje) so po Natovi metodologiji tudi investicije v razvoj storitev ali izdelkov za dvojno rabo. V naložbo za obrambo spadajo tudi projekti varovanja ekosistemov, investicije v zdravstveni sistem, v prehrambene sisteme, pa naložbe v železniško infrastrukturo (recimo, kako veliko jim lahko pomeni dovolj pretočni železniški koridor Koper–meja z Madžarsko). Tudi namestitvene investicije spadajo zraven (celo načrtovana stanovanja za mlade, saj so pogojno tudi oni v bistvu živa vojaška sila). Vse to v Sloveniji že delamo (ali bomo delali). Le opomniti je treba na to Natovo metodologijo Rutteja, generalnega sekretarja Nata, pa tudi šefe Francije, Nemčije, Italije, EU in še koga, tudi Trumpa, ki pojmuje pod pojmom obramba zgolj topove, rakete in podobna sredstva za uničenje ljudi in osvajanje prostora. Mogoče Poljska že upošteva to metodologijo (ker trdijo, da dajejo za obrambo nekaj čez 4% BDP).
Uroš Blatnik, univ. dipl. psih., Ljubljana
