Ocena Lebingerja, da je premier Golob na začetku mandata stavil na »strokovno zagnanost« kot posebno kvalifikacijo ministrov, ob kadrovski stiski pri zadnjih menjavah pa je večjo težo namesto strokovnosti imela politična izkušenost kandidatov, popolnoma drži. Tudi to, da imajo stranke koalicije velike težave z imeni za visoke položaje.

A v ozir je treba vzeti tudi nekaj dejstev. Že takoj na začetku je opozicija z Janšo na čelu ignorirala nenapisan načelni dogovor, da ima vsaka vlada 100 dni mira, da se konstituira. Že takoj je minirala sestavo Golobove vlade o številu resorjev.

To je že na začetku povzročilo precej zmede. Janša je vešče, a podlo izkoristil Golobovo politično neizkušenost z umazano igro, prav tako neizkušenost Golobovih ministrov. Jasno se je pokazalo, da dober strokovnjak z poštenimi nameni še ni tudi dober politik.

Tu velja pripomniti, da za tako staje ni bilo krivo samo Janševo nagajanje. Premier Golob se ni izkazal kot dober kadrovik. Če pogledamo samo ministrstvo za kmetijstvo, je stanje katastrofalno. Obe, Šinko in Čalušič, sta bili slaba izbira.

Kmetijski resor je preveč pomemben, pa tudi drugi, da bi jih prepustili prevzetni tajnici stranke Vesni Vukovič, ki je predolgo mešala štrene koaliciji.

Drugi primer, ki vpije v nebo, je izbira notranjega ministra Poklukarja. Nevladne organizacije so opozarjale Goloba ne neprimernost tega imenovanja. Način, kako je to izpeljal, je sprožil dvome o njegovih iskrenih namenih, udejanjati svoje predvolilne obljube med svojimi volilci. Zadnje čase se je pokazalo, kako zgrešena je ta izbira.

Dominika Švarc Pipan in Emilija Švarc Duh sta žrtvi svoje naivnosti, obe so minirali Janševi kadri v njunih ministrstvih.

Tudi pri imenovanju Vinka Logaja, ki je že prevzel status upokojenca, je bil Golob opozorjen na neprimernost njegovega imenovanja.

A pod črto, mnogo bolje je preizkusiti nekaj novih kadrov za ministre in druge visoke položaje. Če se spomnimo samo na ministre in državne sekretarje v (upam) zadnji Janševi vladi: Hojsa, Počivalška, Tonina, Cigler Kralja, Aleksandro Pivec, Jožeta Podgorška, Vaska Simonitija, Mahniča, ki naj bi bili izkušeni in strokovni kadri, potem je jasno, da moramo iskati in dati priložnost drugim.

Robert Golob je imel tudi srečo, da je bila del koalicije tudi Levica. Vsi njeni ministri so se izkazali in dajejo barvo, okus in vonj njegovi vladi. Žal mu njegov karakter onemogoča, da bi to znal ceniti in bolje zaznavati signale, ki mu jih pošiljamo njegovi volilci. To se bo krepko poznalo na naslednjih volitvah.

Menim tudi, da ne bi smeli bežati od novih obrazov. Prej ali slej se bo našel kdo, ki bo pravilno zastavil delo. Resda se novi obrazi, kot sta bila recimo Cerar in Šarec, niso izkazali, tudi Golob ne, a razlika med izkušenimi politiki, kot so recimo Janša in kot se nam skuša prodati Karel Erjavec, je ogromna. Ni vodnih topov, protesti se ne preprečujejo s silo, ni povezovanj z neonacisti, končno se nekaj premika na davčnem področju in na delovni zakonodaji. Ureja se plačna politika, le reforma javnega zdravstva, ki so ga najbolj uničlle Janševe vlade, ne poteka, kot smo pričakovali.

SDS z Janšo na čelu se najbolj upira spremembi volilnega sistema, ki smo ga na referendumu sprejeli volilci. Ker želi z svojimi »izkušenimi in z znanjem oboroženimi« kadri ponovno zavladati in zajahati razmere v svetu, ki so mu pisane na kožo.

Upanje, da se to ne bo zgodilo, pravijo, umre zadnje.

Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki