Dr. Ribičič se sprašuje, zakaj se poslanci pustijo ustrahovati strankokraciji. Ne predstavljam si namreč, da bi se kdo od poslancev SDS drznil glasovati po svoji vesti, prav tako to velja za poslance NSi. To bi za njih pomenilo popolno politično diskreditacijo, pa tudi finančni polom. V SDS morajo poslanci celo podpisovati nekakšne pogodbene obveze, da ne smejo glasovati proti volji svojega šefa. In kot je bilo večkrat razvidno pri glasovanjih, tudi v stranki Svoboda ni dosti drugače.

Vsekakor pri Janši ni interesa, da bi ogrozil obstoj svojih zvestih vojščakov. Zato njemu in Toninu obstoječi volilni sistem močno ustreza. Še hujše, sprememba bi ogrozila njun obstoj. Kot je znano, kar nekaj odločitev ustavnega sodišča ni bilo spoštovanih. Ne glede na vlado ni bilo glede tega nikoli nikakršnih pravnih posledic. Zato je ustavno sodišče bolj podobno OZN, saj so kršitve nesankcionirane.

Sprašujem dr. Ribičiča, pa tudi ostale pravnike, na kakšen način bi lahko dosegli spoštovanje sprejetih ustavnih odločb. Ali ne bi bilo možno, da se naloži aktualni vladi, da z vednostjo parlamenta, a brez glasovanj, izpelje sprejete sklepe, sprejete na referendumih in na US? Neizvedba bi morala biti sankcionirana z razrešitvijo predsednika vlade in parlamenta. Verjetno bi bilo treba spremeniti tudi ustavo, a to je edini način, da izidemo iz situacije, v kateri smo.

Podobne težave doživljajo tudi varuhi človekovih pravic. Vsako leto predsednikom vlad izročajo poročila o kršitvah človekovih pravic, a premikov na bolje je bore malo. Če gremo še naprej, tudi s komisijo za preprečevanje korupcije je podobno. Zaradi neznatnih pristojnosti je brezzobi tiger in kot tak nepotrebna ustanova. Pozivam strokovno in ostalo javnost, da pridejo z predlogi, kako enkrat za vselej rešiti nastalo situacijo, sicer bomo kot družba še naprej nazadovali.

Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki