To si je 2. aprila privoščil sicer zelo izobraženi in jezično usposobljeni Igor E. Bergant. V napovedi razgovora s tremi udeleženci sprejemanja zakona o upokojevanja je trikrat uporabil zasmehljivo oznako »reformica«. Imel je smolo, saj za omizjem sedela prekaljena sindikalistka Lidija Jerkič, ki ga je (na glas sem ji zaploskal) takoj dostojanstveno opozorila, da naj ne uporablja v tem primeru pomanjševalnice, saj gre za resno delo in očiten napredek na področju, ki ga nobena vlada do sedaj ni uspela niti nasloviti, kaj šele udejanjiti kakršnokoli rešitev. Svojo očitno dvojno moralo je nato Bergant pokazal še pri naslednjem pogovoru, kjer si je prizadeval zmanjšati dosežek vlade na zdravstvenem področju, ki ga je predstavljala zdravstvena ministrica, in je neprikrito koketiral z drugo sogovornico, Bojano Beovič.
Sprašujem se, kaj botruje tako veliki spremembi nekega novinarja, ki je bil zelo vpet v zadnji novinarski stavki na strani stavkajočih, zdaj pa deluje, vsaj meni, kot podpornik opozicije. Naj si ogleda enkrat delo kolegice, »nove« voditeljice Odmevov Manice Janežič, in bo videl, kaj je spoštljivo, a še vedno verodostojno novinarstvo.
Srečo Knafelc, Krvava Peč
