Različna mnenja so vredna spoštovanja. Okoljski in energetski izzivi, ki ležijo pred našo državo, pa tudi človeštvom kot civilizacijo, se dotikajo vseh nas. Vendar pa je treba opozoriti, da so nekatera mnenja utemeljena z dokazi, druga pa ne.

Jedrsko energijo zagovarjam na podlagi znanstveno utemeljenih dejstev Pri svojem aktivizmu se zanašam na preverljive vire in svoje sogovornike tudi opozorim, ko navajajo napačne podatke.

V knjigi dr. Dušana Pluta z naslovom »Jedrska energija? Ne hvala!« sem našel kar 64 lažnih ali zavajajočih trditev in jih argumentirano ovrgel. Pri tem sta mi pomagala jedrska strokovnjaka dr. Igor Jenčič in dr. Tomaž Žagar. Menim, da bi si vsi, ki sodelujemo v razpravah o nacionalni energetski politiki, morali zavzemati za argumentirano in na dejstvih temelječo razpravo.

Zakaj menim, da bi Slovenija morala zgraditi novo jedrsko elektrarno?

Slovenija bo najkasneje do leta 2033 prenehala z uporabo premoga, kar pomeni izgubo približno 20 % letne proizvodnje elektrike. Obstoječa jedrska elektrarna v Krškem se stara in če je ne nadomestimo z novo jedrsko elektrarno do izteka njene obratovalne dobe, bomo ob dodatnih 20 % električne energije. Na drugi strani pa slovenska država in Evropska unija spodbujata povečevanje rabe toplotnih črpalk in električnih avtomobilov. To pomeni, da v naslednjih desetletjih naša raba električne energije ne bo padala, temveč bo naraščala. Na tej točki se je treba vprašati, od kod bo vsa ta dodatna električna energija prišla, če bomo vmes iz omrežja izklopili vse večje proizvodne enote?

Sam sem mnenja, da je marketing t. i. obnovljivih virov močno pretiran in da le ti ne bodo dovolj za nadomeščanje tako velike proizvodne vrzeli.

Jedrske elektrarne proizvajajo energijo brez izpustov toplogrednih plinov. Elektriko proizvajajo ves čas, ko jo ljudje potrebujemo, neodvisno od vremena. Jedrske elektrarne imajo tudi izjemno dolgo življenjsko dobo. Najnovejši jedrski reaktorji bodo lahko obratovali vsaj 60 let z možnostjo podaljšanja za dodatnih 20 ali celo 40 let. Gradnja in umeščanje novega jedrskega objekta v prostor bo res dolgotrajen proces, vendar se je pri tem treba zavedati, da bo država s to investicijo poskrbela za vsaj polovico svojih potreb po električni energiji za celo stoletje.

Kakšna so tveganja, če bomo jedrsko energijo ignorirali?

Tehnološki izzivi, ki nam preprečujejo, da bi nacionalne elektroenergetske sisteme napajali zgolj z obnovljivimi viri, so izjemno veliki. Prodajalci teh tehnologij sicer obljubljajo eksponenten napredek. Obljubljajo nam baterijsko in vodikovo revolucijo, ki sta vedno tik za vogalom. Če bomo energetsko politiko oblikovali v skladu z obljubami marketinga prodajalcev solarnih panelov in baterij, se lahko ujamemo v past, ko bomo še naprej prisiljeni uporabljati fosilna goriva. Ujamemo se lahko tudi v past velike uvozne odvisnosti. Če danes iz omrežja vzamemo tako TEŠ kot NEK, bi bilo treba uvoziti kar 60 % vse elektrike.

Potrebujemo konstruktivno debato in na dejstvih utemeljeno politiko.

Naložba v novo jedrsko elektrarno je izredno dolgoročne narave. Gre za previdno in pragmatično potezo, ki je nobena država do zdaj ni izpeljala v naglici. Konec koncev je za upravljanje jedrskih elektrarn treba izobraziti na stotine jedrskih strokovnjakov in inženirjev, kar se ne zgodi čez noč. Tovrstno dolgoročno načrtovanje energetske politike je popolno nasprotje od populizma. Populizem leži predvsem v obljubah, da je energetsko neodvisnost in razogljičenje družbe mogoče doseči enostavno in da to ne bo nikogar nič stalo.

Kot družba se moramo soočiti z resničnimi dejstvi o tem, kakšne bodo posledice, če se odločimo za konkreten energetski scenarij. Potrebujemo odgovore na vprašanja, koliko nas bo elektrika v prihodnje stala, če izberemo jedrsko energijo, in koliko bo stala, če se jedrski energiji odpovemo.

Do državljanov pa bi morali biti pošteni tudi snovalci alternativnih energetskih scenarijev, ki bi morali jasno povedati, da so načrtovana dopolnitev novim vetrnim in sončnim elektrarnam predvsem plinske elektrarne in uvoz ter da nimajo zares jasne slike, koliko bi nas ti dve opciji v prihodnosti stali.

Jasmin Feratović, ljubljanski mestni svetnik in vodja stranke Pirati