Napad na generalnega sekretarja Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije Davida Švarca in z ustreznim številom sindikatov podprtega kandidata za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, češ da je odločanje o pokojninski reformi izkoristil za svojo predvolilno promocijo, je žaljiv do kandidata za predsednika ZSSS in nedostojen za ministra Luko Mesca in generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Marijana Papeža, ki sta na ta način odkrito in javno podprla nadaljevanje aktualne neučinkovite linije vodenja ZSSS in njunega favorita oziroma po Papežu pohvaljenega enega od favoritov za predsednika. Česar takšnega pri svojih letih še nisem doživel, čeprav sem že 14. leto predsednik Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), ki podpira še kako nujne spremembe v ZSSS in tudi kandidaturo Davida Švarca. Moram poudariti, da spoštujem tako Luko Mesca kot Marijana Papeža, a vendar sta šla preko meje dopustnega, saj volilna opravila v ZSSS in vsebine delovanja sindikatov niso v njuni pristojnosti. Samostojni panožni sindikati smo za resno sodelovanje in pogajanja s politično oblastjo in z delodajalci, nikakor pa ne smemo biti in tudi ne bomo transmisija prav nobene od političnih oblasti.
Večino članov sindikatov predstavljajo delavci in slabše plačani javni uslužbenci, zato so med njimi redki, ki bi v 35-letnem povprečju dosegli osnovo za odmero pokojnine v višini 1000 €, kar pomeni, da bi jim v tem primeru, ob doseženi polni pokojninski dobi, odmerili 700 € pokojne. Ne glede na izračunano povprečje pa najnižja zagotovljena pokojnina za upokojence s polno delovno dobo od 1. januarja 2025 znaša 748,27 evra, od katere pa bo od 1. julija 2025 dalje treba plačevati še 1 % prispevka za trajnostno oskrbo, torej? Prag revščine za enočlansko gospodinjstvo pa je bil že leta 2024 na 981 €.
O predlaganih spremembah pokojninske zakonodaje so se dogovarjali dobro plačani vladni uradniki, zastopniki delodajalcev in poklicni sindikalisti, ki žal nimajo tistega prepotrebnega občutka za vse tiste delavce in javne uslužbence, ki na svojih plačnih listah niso nikoli videli le 1000 € ali manj neto plače, zato tudi nikoli ne bodo životarili na minimalni pokojnini, ko je treba preživeti s 748,27 € na mesec. Nekaj je zelo hudo narobe, seveda pa so krivi tisti, ki so se tako dogovorili.
Vodilni funkcionarji ZSSS vedno poudarjajo medsindikalno solidarnost, ko legalno in hkrati tudi protipravno jemljejo denar naših članov, a vendar brez neke resne razprave odločajo v njihovem imenu in za njihov denar. Ne gre za orodje predvolilne bitke, temveč za poskus vzpostavitve učinkovitega in delavcem prijaznega sindikalnega organiziranja ter delovanja. Prišli smo do kritične točke, ko bomo poslej podpirali le še tiste sindikate in sindikaliste, ki v sindikatih delajo in pridobivajo članstvo, na ostale, ki so predvsem naši pasivni sopotniki, pa bomo zavestno pozabili.
Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije
