Seveda je to povzročilo sive lase predsednikom vlad in držav članic Nata, da je to nevzdržno in nemogoče. Vendar ni tako črno, kot se zdi. To je pokazal Borut Mekina v Mladini v članku z naslovom »Zafrknimo Nato«.
Kajti izdatki za obrambo tudi po Natovi metodologiji niso zgolj sredstva za nakup tankov in raket, ampak so lahko zastavljeni zelo široko. Države članice Nata med obrambne izdatke uvrščajo tudi investicije v razvoj storitev ali izdelkov za dvojno rabo. V naložbo za obrambo spadajo tudi projekti varovanja ekosistemov, investicije v zdravstveni sistem, v prehrambene sisteme. Pa ne samo to: tudi naložbe v železniško infrastrukturo lahko spadajo zraven in tudi namestitvene investicije. Pa naštejmo:
Vojaška stanovanja: 300 milijonov evrov. Za potrebe vojske in spremljajočih služb bi lahko zgradili vsaj 3000 stanovanj.
Vojaška napetost: 50 milijonov evrov. Železniška proga med Hodošem in Koprom v dolžini 246 km je za zavezništvo strateškega pomena, a ima električne lokomotive še vedno opremljene z zastarelim enosmernim električnim omrežjem. Izmenična napetost pomeni znatne prihranke in omogoča povezljivost z drugimi strateškimi transportnimi potmi.
Vojaški drugi tir: 345 milijonov evrov. Drugi tir železniške proge je en tir. Po letu 2026 je predvidena gradnja dodatnega tira, kar bi zneslo zgornji znesek.
Vojaške bolnice: 700 milijonov evrov. Po projekciji ministrstva za zdravstvo bi morali do leta 2031 v zdravstveno infrastrukturo vložiti dve milijardi evrov.
Prehrambena samozadostnost: 150 milijonov evrov. V primeru vojne običajna proizvodnja hrane ni mogoča, zato je treba uvesti sisteme, ki to proizvodnjo omogočajo.
Vojaško usposabljanje: 70 milijonov evrov. Zapletene vojaške sisteme lahko upravljajo samo specialno izobraženi kadri.
Če skupnemu znesku ene milijarde 615 milijonov evrov prištejemo še 580 milijonov stroškov obrambnega ministrstva (podatki za leto 2023), dobimo znesek 2 milijardi in 195 milijonov evrov, kar znaša 3,35 % BDP za leto 2023.
Če bi predsednik vlade Golob kdaj prebral tudi kakšno tiskano izdajo, se mu ne bi bilo treba ubadati z najbolj transparentnimi posli, kot je recimo nabava patrij. Lahko bi te prepustil preverjenim kadrom, kot sta recimo Janša in Erjavec. S tem bi dosegli več pozitivnih točk. Postali bi Trumpov vzor za druge članice Nata, državljani bi ga posvojili, tudi stranka Levica temu ne bi nasprotovala, morda bi kdaj tudi kak Slovenec postal generalni sekretar, in ne nazadnje, tudi jaz bi postal podpornik te povezave.
In Trumpu bi lahko rekel, naj končno že neha podpirati Izrael.
Zdravko Petrič, Kostanjevica na Krki
