Po lani objavljenih podatkih je bila za leto 2023 povprečna neto plača 1445,12 evra in bi bila bodočemu upokojencu izračunana pokojninska osnova za 35-letno obdobje v višini povprečne neto plače in s predlaganim odmernim odstotkom 65,5 od pokojninske osnove, bi prejel pokojnino v višini 946,55 evra ali za slabih 5 % nad pragom revščine (4,8 %). Ker dve tretjini zaposlenih ne dosegata povprečne slovenske neto plače, lahko logično sklepamo, da bi bila vsaj dvema tretjinama upokojencev odmerjena pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki bi bila precej nižja od praga revščine.
Po letos objavljenih podatkih bi bila situacija še slabša. Povprečna neto plača za leto 2024 je bila, po podatkih Statističnega urada Slovenije, izračunana v višini 1526.02 evra. Upokojencu, ki bi mu bila izračunana pokojninska osnova (35-letno povprečje izplačanih plač) v višini povprečne neto plače, bi bila odmerjena pokojnina v znesku 999,54 evra ali 18,54 evra nad pragom revščine. To pomeni, da bi bila taka pokojnina samo še slaba 2 % nad pragom revščine. V tem primeru bi bilo upokojenih še več upokojencev, ki bi jim bila odmerjena pokojnina pod pragom revščine za polno pokojninsko dobo.
Tudi če bo obveljalo, da bo po letu 2034 odmerni odstotek za pokojnine narasel na 70 % (vir: Dnevnik, 7. 2. 2025), bi bila pokojnina, ob pokojninski osnovi slovenske povprečne neto plače za leto 2024, izračunana v znesku 1068,21 evra ali za 87,21 evra nad pragom revščine, oziroma za slabih 9 % nad pragom revščine. Še vedno bi se velika večina bodočih upokojencev morala sprijazniti s pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki bi bila pod pragom revščine.
Osebno menim, da lahko govorimo o dostojnih pokojninah za polno pokojninsko dobo le, če je ta nad pragom revščine, zato trdim, da vlada ne zasleduje enega temeljnih ciljev, ki jih je zapisala v izhodišča za spremembo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to je, da bo zagotovila dostojne pokojnine. Medtem, ko se poslanci v državnem zboru prerekajo okoli tega, kdo je bil krivec za nizke pokojnine, ki naj bi jih povzročil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) iz leta 2012, očitno želijo preusmeriti pozornost javnosti v izid spora okoli oslove sence, da taista javnost ne bi bila pozorna na to, kaj Sloveniji in bodočim upokojencem pripravlja država. Upamo samo lahko, da bodo socialni partnerji, ki zastopajo zaposlene (sindikati), dovolj vztrajni in da ne bodo popustili državi na škodo svojih članov, ki bodo v prihodnosti odhajali v zasluženi pokoj.
Upokojenci bi lahko celo odpustili glasovanje tistim takrat opozicijskim poslancem, ki so leta 2012 glasovali za sporni zakon, če bi se ti danes združili v nekakšno neformalno koalicijo, ki bi z argumenti prepričala ministra za delo Luko Mesca in predsednika vlade Roberta Goloba, da upokojencem, ki smo bili upokojeni med leti 2013 in 2022, popravi storjene krivice. O tem sta se oba že nekajkrat izrekla in priznala storjene krivice.
Upokojence ogrožajo tudi nekatere izjave eminentnih in uglednih ljudi v slovenskem prostoru. Tako je na primer dr. Davorin Kračun (predsednik fiskalnega sveta) izjavil, da se je kupna moč upokojencev povečala v zadnjih letih. Kako je prišel do te ugotovitve, naj se vprašajo upokojenci, ki vsak dan hodijo v trgovino in v rokah obračajo upokojenski evro, ko tehtajo, kaj si bodo kupili za v lonec. Ob tem dr. Kračun pozablja, da je v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v 161. členu, opredeljeni 39 kategorij upokojencev, za katere mora država zagotavljati sredstva iz državnega proračuna. Tako on kot tudi predsednik vlade večkrat izjavljajo, kako država doplačuje v pokojninsko blagajno manjkajoča sredstva, ob tem pa pozablja, da je to z zakonom opredeljena obveznost države.
Tako tudi bode v oči, ko vodilni slovenski politiki iz koalicije izjavljajo, da je država rekordno povišala pokojnine upokojencem v zadnjih dveh letih. To so zavajajoče izjave, saj država pokojnin nikoli ni zviševala. Samo redno usklajevala jih je, namen rednega usklajevanja pokojnin pa je v tem, da se jim koliko toliko ohranja njihova realna vrednost. Pa še te se usklajujejo na podlagi podatkov za nazaj, tako da v nobenem primeru ne moremo govoriti o poviševanju pokojnin, ali pa kot nekateri mislijo, da je država letos dala upokojencem na primer povišico v višini 4,5 %. To je zakonska obveznost države. Če bi vlada predlagala svetu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje redno uskladitev pokojnin v višini 5 %, izračun pa je pokazal, da je matematična uskladitev pokojnin 4,5 %, bi lahko govorili, da je država dala upokojencem 0,5 odstotne točke povišice.
Kajtimir Kunc, Zagorje ob Savi
