V kolikor Janševa izjava odraža resnična dogajanja v državi, je delovanje države Slovenije, zapisano v citiranih ustavnih določbah, ogroženo. Ob tem ne gre prezreti, da se izjava Janše šteje kot izjava uradne osebe, kar je nekaj povsem drugega kot modrovanje vaškega posebneža ob točilnem pultu. Še več, na podlagi Janševe izjave kot izjave uradne osebe nedvomno drži, da primer kraje države spada v kategorijo hudih kaznivih dejanj. Za kazniva dejanja zoper suverenost RS in njeno demokratično ustavno ureditev velja pravilo, da storilce takšnih kaznivih dejanj državno tožilstvo preganja po uradni dolžnosti. V takšnih primerih, mednje spada tudi ukradena država, je državni tožilec pristojen, da zahteva preiskavo in vloži obtožnico pred pristojnim sodiščem.
Podatki, dostopni javnosti, razkrivajo, da državno tožilstvo v zvezi z Janševo izjavo o ukradeni državi ni sprejelo nobenih ukrepov. Javnost lahko le domneva, da državno tožilstvo Janševe izjave o ukradeni državi ne obravnava kot primer hudega kaznivega dejanja. Presenetljivo pa je, da ga očitno ne obravnava niti kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti, ki ogrozi ali moti javni red in mir. Državno tožilstvo očitno meni, da razmere v državi (še) niso takšne, ko država ne deluje več v korist državljanov, ampak v korist določenih skupin, posameznikov in interesov, ki si prisvajajo moč, vpliv in sredstva na račun večine.
Države nam (neznani storilci) resda (še) niso ukradli, čeprav Janša zatrjuje, da se je to že zgodilo. Janša spušča umetno meglo, ki naj bi prikrila, da je ideologija janšizma, posodobljena s trumpizmom, začela svoj »veliki pohod« na oblast v demokratični republiki Sloveniji, ki je pravna in socialna država. Janševa oblast v napovedani četrti izpeljanki zanesljivo prinaša znižanje davkov, krčenje javnega sektorja, uzurpacijo medijev, omejevanje svobode in blaginje prebivalstva ter deregulacijo oz. poenostavitev zakonodaje. Odpravljene bodo ovire pri privatizaciji javnega zdravstva in omejen bo obseg socialne pomoči. Okoljska politika se bo rešila pritiskov civilne družbe in okrepilo se bo zavezništvo z konservativnimi državami v svetu. Poseben poudarek bo namenjen migracijski politiki in omejevanju nezakonitih migracij. Predvsem pa bo vzpostavljena trda avtokratska oblast. In takrat bo Janševa vlada lahko razglasila, da s(m)o »ukradeno državo dobili nazaj«.
Bomo na dvanajstih parlamentarnih volitvah res doživeli takšen (pre)obrat? Odgovora (še) nimajo v svojih rokah volivci, temveč je še v domeni vladajoče koalicije. Optimalna učinkovitost izvršilne in zakonodajne oblasti in aktivacija volivcev v sicer kratkem obdobju do volitev lahko prekriža načrte politični opoziciji in vodilni opozicijski stranki SDS.
Morebiti pa mora svet v okolju vladavine neoliberalizma in predstavniške demokracije skreniti še bolj desno, da bodo napredne politične zamisli (končno) dobile prevladujoče mesto v svetu.
Janez Krnc, Litija
