Članek pod tem naslovom (Dnevnik, 28. januarja) zelo jasno ponazarja, kako resnično je staro reklo, da »siti lačnemu ne verjame«. To so dokazale tudi poslanke, ko so se zgražale nad cenikom, ki ga je kmetijsko ministrstvo pripravilo v okviru pravilnika o merilih za določitev stroškov dnevne oskrbe psov in mačk v zavetiščih. Celo nekdanja direktorica Urada za varno hrano se zgraža nad »nizkimi cenami«, pa čeprav je bila tudi sama dolga leta del »te zgodbe«, radodarna pri kaznih in skromna pri stroških, ki naj bi jih, če sploh, kril »njen« organ.
Žal se nobena od teh gospa ni zgražala, ko je lani vlada sprejemala ukrepe za odpravljanje posledic v sušnem letu in se odločila določen del molznic (ne vseh!) nagraditi s 60 evrov enkratne (!) podpore. Sicer lepa gesta, a v popolnem nasprotju z dejansko škodo in še bolj s pričakovanji zavetišč za živali, ki naj bi za oskrbo psa dobivala do 20, za mačko pa do 10 EUR na dan (!). Zato je res »sramotno«, če si ministrica, ki vsa ta (ne)sorazmerja različnih pomoči pozna, drzne in predstavi pravilnik, po katerem bi za oskrbo mačke, obstale v zavetišču, prispevala od 0,20–0,40, za psa pa od 0,40 do 1,37 EUR. Sploh če vidimo, da so te vrste ustanove vajene bistveno višjih apanaž.
Za primerjavo naj navedem enako sramotne številke, s katerimi se morajo sprijazniti kmetje, na primer pri prireji mesa mladega goveda. Bik, star nekaj manj kot dve leti, ki k prehranski varnosti Slovencev prispeva 400 kg mesa, je vreden okoli 1700 EUR, če je starejši, pa precej manj. Za nakup trimesečnega teleta je rejec odštel, recimo, 800 EUR, kar je zelo dobra nabavna cena, saj rekorderji hitro veljajo tisočaka in več. Tako za oskrbo te živali naslednjih 630 dni rejcu ostane 900 EUR ali 1,43 EUR na dan, s čemer mora pokriti vse stroške, vključno s tveganjem, da sedanje »dobre« cene v prihodnjem letu ne bodo padle, kar njegovo »pokritje« lahko močno zmanjša.
V tej zgodbi se vidi razkorak dveh svetov. Enega, ki s precej mačehovsko podporo ustvarja novo vrednost iz nič, in drugega, ki se zgraža, če mu isto ministrstvo za njegovo »dobrodelnost« odmeri »premalo« kolača. Pa primerjava med bikom in psom ne more vzdržati realne presoje, vsaj upam.
Zato v imenu slovenskih kmetovalcev gospe iz parlamenta prosim, da sestopijo na realna tla in pustijo bolhi, da tudi sama kaj stori za svojo oskrbo.
Marko Višnar, Ljubljana
