Zasledimo lahko, da smo kot majhen narod ogroženi od drugih kultur, ki preplavljajo svet. Najlažje je jamrati, da smo ogroženi od drugih, sami pa največ prispevamo k izgubljanju naše identitete.
Namesto slovenskih besed pogosto slišimo tuje, na primer namesto prav, v redu slišimo okay. Včasih je tragikomično, ko mlajši starejšim razlagajo, zraven pa se često sliši okay, če so starejši razumeli povedano. Oblačenje pogosto samo sledi modi iz tujine. Kupuje se trenutno moderne reči, tudi nepotrebne, ki siromašijo družinski proračun, nazadnje pa povzročajo nepotrebni odpad, ali pa te reči kot tujki kazijo naš prostor.
Gradnja hiš sledi modnim trendom in namesto usklajenega prostora kot celote nastaja prostor, ki je kot sračje gnezdo, v katerega je sraka navlekla čim bolj bleščavo vsebino, ki se je trenutno znašla nekje v soseščini. Marsikje v Sloveniji so še kar dobro obdržali identiteto svojega prostora, na našem koncu pa se kar nekaj časa pretirano sledi modnim trendom in sedaj je naš prostor mešanica preteklih modnih trendov. Pred časom so bile moderne nadstropne hiše ali njihove različice z dodano verando z ravno streho. Nekaj časa so bile moderne verande s poševno steno ob stopnišču. Nasprotje visokim hišam je bil trend nizkih hiš v atrijski izvedbi črke L. Včasih prej opisani stavbi, ki sta postali sosedi, delujeta kot velikan, ki je zasenčil palčka. Nekaj časa so bile v modi medetažne hiše. Nekoč ozke napušče so razširili (izkazalo se je, da potem veter lažje poškoduje streho), kletne prostore so vse bolj gradili nad nivojem tal, s čimer so stavbe bolj izstopale iz okolice. V nekem času so gradili hiše s stolpiči ali s polkrožno izzidavo z razgibano strehico nad to izzidavo. Kot so bile modne skrbno skuštrane frizure, so bile v modi tudi »skuštrane strehe« s čim več strešinami pod različnimi koti. Danes so v modi hiše z ravno ali enokapno streho, ki s škatlasto izvedbo pogosto dajejo videz brezdušnega skladiščnega objekta. Identiteta naših krajev izginja. Vasi niso več ubrana podeželska celota, temveč je urbanizirano podeželje množica medsebojno neusklajenih stavb, ki so bile v nekem trenutku čim bolj moderne.
Ohranjati identiteto ne pomeni, da je treba graditi povsem enake hiše kot nekoč. Ne pomeni, da se ne sme izboljševati bivalnega okolja. Ni treba graditi enako ozkih stavb, z malimi okni. Z upoštevanjem osnovnih značilnosti, kot so podolgovati tloris, pokončno predeljena okna, streha z ožjim napuščem, je mogoče doseči usklajeno podobo gradenj. Preširoki napušči so marsikje pripomogli, da je veter lažje poškodoval streho. Kritino z velikimi kosi pločevine veter lažje odpre, ko jo načne, kot pa če veter zgolj premakne kak posamezni strešnik. Kot izogibanje strešnim nevšečnostim v spreminjajočih se podnebnih razmerah (poškodovane strehe pa so velikokrat posledica neprimernih izvedb) ali pa zato, ker so nekaterim pač všeč ravne strehe (ne glede na območje, kamor se umeščajo), so sedaj modne ravne strehe, za katere pa lahko preberemo, da niso primerne za podnebje, kjer se hkrati pojavljajo večje količine padavin. Glede na vse ekstremnejše vreme pa bi pri poševnih strehah (za našo arhitekturno regijo bi naj bile značilne simetrične dvokapnice) bilo smiselno pod streho izvesti armirano betonsko ploščo, kot to izvajajo v vetrovnih obmorskih krajih.
Dvorišča ob hišah so se spremenila. Pred časom so tam rasla predvsem sadna drevesa, bil je zelenjavni vrt, kakšna gredica rož ali pa so rože bile na robu zelenjavnih gred. Na današnjih sodobnih dvoriščih ni dreves (ni odpadlega listja), temveč je veliko asfaltiranih, tlakovanih, s kamenjem posutih površin, ki se pregrevajo v sončni pripeki. Namesto z živo mejo ali žično mrežo z zelenjem se parcele ogradi s polnimi pločevinastimi ograjami ali z nasutjem neavtohtonega kamenja v žično ogrodje, kar pa se pregreva v sončni pripeki. Namesto raznovrstne trate, kjer bi lahko nabral regrat, se tudi s pesticidi skrbi za enovrstno trato, ki nikoli ne zacveti in ne privablja raznoraznih opraševalcev. Na dvorišču brez dreves, grmovnic, žive meje ni prostora za ptice, da bi lahko slišali njihovo petje. Zakaj se ljudje selijo na vas, če ne želijo videti metuljev, ptic in drugega, kar je bilo značilno za podeželje. Na podeželju nastaja brezdušno, sterilno okolje, kjer ni naravne sence, ki bi pripomogla k prijetnejši mikroklimi. Pregret prostor zahteva večjo uporabo klimatskih naprav, s tem pa večjo porabo električne energije.
Najlažje je jamrati, da smo ogroženi od drugih, sami pa največ prispevamo k izgubljanju identitete naših krajev in krajine.
Danica Hren, Hajdina
