Glede delnic Vzajemne, ki so jih številni dobili zaradi preoblikovanja te zavarovalnice, in denarja, ki so ga zavoljo tega deležni nekateri srečneži, je očitno še kar nekaj neodgovorjenih vprašanj. Tako bi lahko sodili po tem, koliko smo jih prejeli v teh dneh, po objavi precej obsežnega prispevka na to temo, v katerem smo že podali odgovore na številne dileme. Zdaj torej objavljamo še nekaj dodatnih vprašanj in odgovorov, ki ste nam jih zastavili bralci.
Izvirni članek si lahko preberete tu, na kratko pa ponovimo, da so s posebnim zakonom o statusnem preoblikovanju Vzajemne določili, da se lahko upravičenci odločijo za denar ali delnice, če je njihov delež manj kot 120 evrov, če je nad to mejo, prejmejo samo delnice. To odpira mnoga vprašanja, saj je treba za trgovanje z delnicami imeti trgovalni račun, ki nekaj stane.
Zdaj pa nadaljevanje:
Komu lahko delnice prodamo in ali to lahko storimo po ceni en evro, če že ta teden to storimo?
Ne. Zakon je glede tega precej jasen in pravi: »Pravica do delnic je neprenosljiva s pravnim poslom med živimi. Upravičenec lahko z delnico v skladu z določbami tega zakona razpolaga šele po tem, ko v zvezi z računom vrednostnih papirjev, na katerem bo delnica vpisana, sklene pogodbo s ponudnikom investicijskih storitev in poslov, ki v skladu z zakonom zagotavlja vodenje takega računa, ter jo pridobi na tak račun.« Povedano poenostavljeno: dokler delnic ne prevzamemo (in nimamo možnosti trgovanja z njimi), jih ne moremo prodati.
Kaj se zgodi z delnicami, če trgovalnega računa ne odpremo?
Tudi to so predvideli v zakonu. Opredelili so »ugasnitev pravice do prevzema delnic«. Najprej pojasnimo, da se delnice do prevzema hranijo na fiduciarnem računu pri Centralni klirinškodepotni družbi (običajno jo skrajšano imenujejo KDD). No, tam jih bodo hranili še dve leti po uvrstitvi delnic v trgovanje na trgu. V kolikor jih ne prevzamemo, bodo pripadle Kapitalski družbi pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Ali je te delnice treba prijaviti v davčni napovedi?
Že sam zakon, s katerim so preoblikovali Vzajemno, določa, da se od dohodka, ki ga je posamezni upravičenec dobil od Vzajemne (bodisi kot delnico bodisi kot denar), ne plača dohodnina. Prav tako ne od dobička iz kapitala, ki ga posamezni upravičenec doseže z »odsvojitvijo«, kot pravijo, delnic Vzajemne.
Tudi na Finančni upravi so nam pojasnili, da to ni potrebno. Kot so se izrazili, poenostavljeno, je zanje delnica zanimiva šele tedaj, ko se z njo nekaj zgodi oziroma jo prodamo na trgu. Torej z njo že trgujemo. Tudi glede evidenc in prijavljanja imajo urejeno že utečeno sodelovanje s slovenskimi ponudniki računov vrednostnih papirjev.
*
Naj za boljše razumevanje dodamo še nekaj dejstev. Z delnicami bo mogoče predvidoma trgovati od začetka naslednjega leta, po tem imamo torej še nekaj časa, da jih prevzamemo. Svetujejo, da počakamo in spremljamo, kaj se bo dogajalo z vrednostjo delnic, saj so lahko stroški trgovalnega računa precej visoki. Vsaj tako je ta trenutek. Prav zato je smiselno, da tisti, ki imajo možnost vzeti denar, upoštevajo tudi to dejstvo. Pa tudi to, da je Vzajemna večino dobička imela od dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga zdaj, kot vemo, ni več.
