»Zadnji dve leti sem vsakič ugotavljal, da bolje ne more več biti, pa smo vsako leto še izboljšali dosežke. Zdaj verjamem, da je lahko prihodnost naših smučarskih skokov oziroma poletov še boljša,« je po sanjskem razpletu finala svetovnega pokala v Planici ugotavljal Jelko Gros, direktor nordijskega centra in strokovni komentator TV Slovenija, ki sicer s prvim delom sezone skupaj z navijači nikakor ni mogel biti zadovoljen.
Sanjski zaključek
»Prvi del moške skakalne sezone je za nas vsekakor razočaranje, čeprav je bil Anže Lanišek z dvema četrtima mestoma le za las prekratek. Ker si tudi tekmovalci in vodstvo reprezentance zastavljajo visoke cilje, s prvim delom sezone, ki se je končal z novoletno turnejo, res ne moremo biti zadovoljni. Sedanji premor za državna prvenstva bo skakalcem prišel zelo prav, da se umirijo in pripravijo na boljše nadaljevanje,« je v pogovoru za naš časnik ocenjeval še januarja, ko je lahko zares pohvalil le Niko Prevc.
»Nika je sicer izpustila priložnost še za kakšno zmago več, a je pravi dragulj našega športa. Če naredi skok brez napake, je ta hip ne more premagati nobena tekmica. Kot branilka lanskega pokala je pod večjim pritiskom, zato se prikradejo tudi napake. Ko se jim izogne, je nepremagljiva in to se bo letos še večkrat dogajalo,« je že tedaj pravilno napovedal Gros.
Pravljičen razplet skakalne smučarske sezone je nazadnje presegel vsa pričakovanja. Naslovi svetovnih prvakov za moško ekipo, Niko in Domna Prevca, svetovna rekorda sestre in brata, štiri zaporedne zmage Domna in Anžeta Laniška v svetovnem pokalu, deset zaporednih Nikinih zmag ter še veliki in mali kristalni globus sestre in brata. Tak čudežni zaključek sezone je bil več kot obliž tudi na nekatera razočaranja v drugih panogah (zlasti v alpskem smučanju), zato ne preseneča, da tudi Smučarska zveza Slovenije svoj pregled letošnje zimske sezone začenja z daleč najuspešnejšo športno panogo.
»Osrednja junakinja zimskih svetovnih pokalov 2024/25 je Nika Prevc, ki je kot tretja skakalka v zgodovini ženskega svetovnega pokala v smučarskih skokih drugič zapored osvojila veliki kristalni globus. Njen števec zmag v eni sezoni se je ustavil pri 15, od 7. februarja naprej ni poznala poraza, dobila je kar deset zaporednih tekem, vmes še dve na svetovnem prvenstvu v Trondheimu, kjer se je veselila še srebrnega odličja na mešani ekipni tekmi skupaj z Emo Klinec, Anžetom Laniškom in Domnom Prevcem. Po lanski prvi izkušnji z letenjem na smučeh je letos dokazala, da ji tudi v tej prvini ni para – v Vikersundu je kot druga Slovenka postavila ženski svetovni rekord, dvakrat je letela do 236 metrov,« so poudarili v povzetku minule sezone na svoji spletni strani.
»Skakalci so v polnem sijaju zablesteli na svetovnem prvenstvu, kjer je Domen Prevc postal dvakratni svetovni prvak, varovanci Roberta Hrgote pa so nepričakovano ponovili dosežka iz Planice na posamični in ekipni preizkušnji. Ob posamičnih zmagah Timija Zajca, Domna Prevca in Anžeta Laniška, ki sta prvič zmagala tudi v Planici, je piko na i fantastični zimi ob zadnjem poletu v sezoni postavil Domen z novim svetovnim rekordom, ki se je po štirinajstih letih znova vrnil domov,« so nanizali še glavne uspehe moškega dela reprezentance. Oba skakalna tabora sta v sezoni dosegla 22 zmag, 39 uvrstitev na zmagovalni oder in 79 uvrstitev med najboljših deset.
Smučarji brez zmage
Precej manj pohvalna je bila sezona naših alpskih smučarjev in smučark, ki so nas pred leti precej bolj razvajali z uspehi. Vse do zadnjih tekem je kazalo celo na eno najslabših sezon nasploh, a sta prav na svojih zadnjih tekmah dosegli najboljša izida sezone med smučarkami Andreja Slokar s tretjim mestom v slalomu in Neja Dvornik s šestim mestom v veleslalomu. Pred tem je bila najvišja letošnja uvrstitev smučark sedmo mesto, ki so ga dosegle Slokarjeva, Dvornikova in Ilka Štuhec. Če bi ostalo pri tem, bi bila po merilu najboljše uvrstitve to najslabša sezona slovenskih smučark v zadnjih 42 letih. Pri moških je za nekaj več veselja poskrbel Miha Hrobat, ki je bil najprijetnejše presenečenje sezone s s tretjima mestoma na smukih v Beaver Creeku in Wengnu ter tretjim mestom v superveleslalomu v Kviftjellu, možnost za osvojitev prvega slovenskega brona v skupni smukaški razvrstitvi pa mu je žal odpihnil premočan veter. Peto smučarsko uvrstitev na stopničke je že v začetku sezone dosegel Žan Kranjec.
»Nič dobrega se ne obeta našemu smučanju. Še huje je, da za sedanjimi tekmovalci zeva še večja praznina, saj na vidiku ni kakšnih novih talentov. Ni pravega razloga za optimizem,« je še pred koncem sezone ugotavljal Tone Vogrinec, običajno sicer vselej optimističen soustvarjalec zlate dobe slovenskega smučanja, ki ga skrbijo tudi slabi pogoji naših reprezentantov za vadbo in prevelika razdrobljenost ekip. Nekaj upanja na boljše čase prinaša dogovor smučarske zveze o poligonih za trening na več naših smučiščih, dobra novica pa je tudi odločitev Ilke Štuhec, da kariero podaljša še do olimpijskih iger v Cortini d'Ampezzo, kjer ji proga zelo ustreza.
Zmage v biatlonu in deskanju
Za uvrstitve na stopničke sta poskrbela tudi naša najboljša biatlonka in biatlonec. Anamarija Lampič se je prvič v karieri povzpela na stopničko za tretje mesto, in to kar dvakrat, Jakov Fak pa se je po desetih letih spet veselil zmage, svoje pete v karieri. »Ta uspeh mi veliko pomeni, saj sem trenutno drugi najstarejši v biatlonski karavani. Ponosen sem, ker sem vztrajal in verjel, da še lahko zmagam,« je bil po zmagi na Pokljuki zadovoljen Fak, ki se še ni dokončno odločil o olimpijskem nastopu. Na domačem prizorišču se je končno posrečil imeniten strelski nastop tudi nekdanji smučarski tekačici. Biatlonci in biatlonke so skupaj dosegli 18 uvrstitev med najboljših deset.
Zmagi v svetovnem pokalu sta letos dosegla še deskarja na snegu Žan Košir in Tim Mastnak, ki je dodal še drugo mesto. Skupno so naši tekmovalci v zimskih športih torej dosegli 25 zmag v svetovnih pokalih in 50 uvrstitev na stopničke, kar je bolje od povprečja v času samostojne države (to znaša dobrih 25 stopničk na sezono) in povprečja zadnjih 13 sezon, ki znaša 40 stopničk. Najuspešnejša sezona po osvojenih stopničkah je sezona 2021/2022, ko so slovenski športniki zbrali kar 61 stopničk, od tega 48 po zaslugi skakalcev. Po številu zmag pa je bila letošnja sezona s 25 zmagami (22 med skakalci, dve med deskarji in ena v biatlonu) celo najuspešnejša doslej. Pred tem je slovenska himna največkrat zadonela v sezoni 2012/2013, ko smo dosegli 22 zmag, za polovico od teh pa je zaslužna naša najboljša smučarka vseh časov Tina Maze. Prav pomanjkanje zmag v našem nekoč paradnem športu na belih strminah je kljub pravemu valu zmag skakalcev in skakalk nekoliko zakrilo dejansko uspešnost in rekordne številke letošnje zimske sezone.
