Ugotovitve preteklih let kažejo, da so najbolj izpostavljena področja z največjimi tveganji korupcije med drugim javna naročila, zdravstveni in finančni sektor, gradnja velikih infrastrukturnih projektov, šport pa tudi promet. Da so prav javna naročila najbolj tvegano področje, kažejo tudi lanski podatki evropske komisije. V poročilu za leto 2024 namreč ugotavljajo, da javne institucije v EU porabijo kar dva trilijona evrov za javna naročila, kar predstavlja 14 odstotkov celotnega BDP v EU. »Evropska komisija ob tem ocenjuje, da je za različne oblike podkupnin namenjenih od 14 do 25 odstotkov vrednosti pogodb,« opozarja dr. David Smolej, vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije generalne policijske uprave.
Ne zgolj zavrniti, treba je tudi prijaviti
Kot dodaja Smolej, je velik porast kaznivih dejanj, povezanih s korupcijo, zaznati tudi pri nas. Obenem priznava, da je tovrstna dejanja najtežje preiskovati, zato uporabljajo tako običajne metode kot tudi prikrite preiskovalne ukrepe.
»Prav tako se zavedamo, da so odkrita kazniva dejanja korupcije običajno le vrh ledene gore celotne korupcijske kriminalitete. Policija več kot 80 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj namreč odkrije sama. Zato je še kako pomembno, da javni uslužbenci, pa tudi tisti v zasebnem sektorju, prijavljajo poskuse, ko jim kdo kaj ponudi v zameno za opravljeno storitev. Ni dovolj, da darilo zgolj zavrnejo ali ignorirajo, temveč je treba tovrstna dejanja nemudoma prijaviti policiji,« opozarja Smolej, saj je to edini način, da se korupcija prepreči.
Policija je lani poleg že omenjenega področja javnih naročil obravnavala korupcijska kazniva dejanja uradnih oseb na različnih ravneh organiziranosti, predvsem v upravnih enotah lokalnih skupnosti. »Najpogosteje pri reševanju vlog na upravnih enotah in v drugih organih, kot so na primer postopki za izdajo gradbenih dovoljenja. Obravnavani so bili tudi primeri ponujanja podkupnine policistom, pridobitev podatkov iz sodnih vpisnikov, pridobitev različnih zdravniških potrdil, vplivanje na imenovanje javnih funkcionarjev in različne zlorabe odgovornih oseb v gospodarstvu.«
Od nesreče na cesti do porušitve objektov
Korupcija je specifična kriminaliteta, ki se od splošne razlikuje v tem, da splošni javnosti ni vidna in pogosto tudi ni neposrednega oškodovanca, saj vsi v zaprtem krogu delovanja pridobijo določene koristi, škoda pa je povzročena državi, kar se kaže v slabših in dražjih storitvah za vse nas. »Zavedati bi se morali, da lahko na videz 'ulična korupcija' privede do velike premoženjske in nepremoženjske škode. Voznik, denimo, lahko z vozilom, ki je zaradi dane podkupnine opravilo tehnični pregled, čeprav mu ne delujejo zavore, povzroči prometno nesrečo s smrtnim izidom. Gradbeni projekt, v katerem je bila četrtina vrednosti namenjena podkupninam in se izvede s četrtino manj sredstev, ki so bila predvidena po projektni dokumentaciji, predstavlja nevarnost, da se bo porušil. Ti primeri niso izmišljeni, ampak so realni, dogajajo se tako pri nas kot v soseščini in so še toliko bolj značilni v državah z visokim tveganjem korupcije,« poudarja Smolej in dodaja, da je tudi zato treba korupciji reči stop.
Posli z javnimi naročili izvedeni, a preplačani
Celjski kriminalisti so kazensko ovadili 15 fizičnih in šest pravnih oseb zaradi kar 31 korupcijskih kaznivih dejanj, ki so se dogajala v Zdravstvenem domu Žalec. Torej v primarnem javnem zdravstvenem zavodu. Dva tam zaposlena javna uslužbenca, a tokrat ne gre za zdravstvene delavce ali zdravnike, niti za medicinsko opremo ali zdravila, sta ustvarila sprego ljudi, s katerimi sta sodelovala pri pridobivanju delavcev, ki so opravljali obnovitvena in vzdrževalna dela, ter nabavljala za to potreben tehnični material. Po ugotovitvah kriminalistov, ki so preiskavo zaključili konec lanskega marca, je vrednost posameznih poslov in investicij znašala od nekaj tisoč do več kot 80.000 evrov. Osumljeni so pri tem izrabljali javna naročila in prirejali vrednosti poslov tako, da so bili ti od 15 do 30 odstotkov dražji. Vsi so bili izvedeni, a preplačani, z razliko v obliki daril pa so se obogatili posamezni osumljeni.
Ervin Stojnšek, vodja oddelka za gospodarsko kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje, je povedal, da so nekateri prejeli gotovino, drugim so plačali gradbena dela na domovih, v katerih živijo, v enem primeru je bilo plačano celo potovanje v New York. »Osumljeni so od leta 2022 do konca marca lani s sredstvi javnega zdravstvenega zavoda, ki je z zakonom zavezan k izvajanju primarne zdravstvene dejavnosti, razpolagali negospodarno in netransparentno. O storitvah in opremi, potrebni za nemoteno delovanja zavoda, so se dogovarjali s favoriziranimi ponudniki, ki so priskrbeli konkurenčne ponudbe. »Zavod je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, ne pa v skladu z načeli zakona o javnem naročanju,« je še razkril Stojnšek. A opisani primer, ki kaže, da so javna naročila eno bolj izpostavljenih področij tudi pri nas, kot ugotavlja policija, je le eden od primerov večjih preiskav v zadnjem obdobju.
Lani je slovenska policija na pristojna državna tožilstva poslala kazenske ovadbe za 98 (v letu 2023 pa za 105) korupcijskih kaznivih dejanj. Prav tako so lani zaznali kar 604 (v letu 2023 pa 107) kazniva dejanja z elementi korupcije. Za več kot 72 odstotkov vseh korupcijskih kaznivih dejanj so bili dokazi zbrani s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov.
