Biti oče je ena najlepših, a hkrati najbolj odgovornih življenjskih vlog. Ob dnevu očetov, 21. junija, je Statistični urad RS (Surs) pod drobnogled vzel nekaj več kot 530.000 slovenskih očetov, kolikor jih po demografskih ocenah trenutno živi pri nas. Podatki slikajo zelo zanimivo podobo sodobnega očeta, ki je veliko bolj vpet v družinsko življenje kot generacije pred njim.
Ste na primer vedeli, da so danes slovenski očetje prisotni pri kar 84 odstotkih vseh porodov, ob tem pa so v povprečju skoraj tri leta starejši od mater? Slika slovenskih družin se nezadržno spreminja; čeprav še vedno prevladujejo tradicionalne družine, raste tudi število očetov, ki po ločitvi prevzamejo skupno skrbništvo, ter tistih, ki z otroki živijo sami. Poglejmo si podrobneje, kaj o slovenskih očetih pravijo najnovejše številke.
Med odraslimi prebivalci Slovenije je trenutno po demografskih ocenah nekaj več kot 530.000 očetov. V letu 2021 je po podatkih registrskega popisa prebivalstva v družinah skupaj z otroki živelo 303.000 očetov. Med temi jih je nekaj več kot dve tretjini (67 odstotkov) živelo z ženo in otroki, približno četrtina (24 odstotkov) z zunajzakonsko partnerico in otroki, nekaj manj kot desetina (9 odstotkov) pa samo z otroki (brez žene oziroma partnerke). Ta tip družine, to je samo oče z otroki, je pri nas sicer redek, vendar njihovo število in delež naraščata. Ob popisu leta 1991 je bil delež tega tipa družine z otroki 3-odstoten.
Povprečna starost ob rojstvu otroka čedalje višja
Očetje otrok, rojenih predlani, so bili stari v povprečju 33,8 leta, kar je skoraj tri leta več od mater teh otrok. V opazovanem 15-letnem obdobju (od leta 2009 do 2024) se je povprečna starost očeta ob rojstvu otroka zvišala za skoraj eno leto. Pri otrocih, rojenih leta 2024, je bilo 47 očetov ob rojstvu otroka mlajših od 20 let, 14 odstotkov pa starih 40 let ali več. Najstarejši med njimi so imeli več kot 60 let.
Očetje prisotni pri 8 porodih od 10
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so bili očetje še leta 1992 navzoči pri manj kot desetini porodov, leta 1995 pri skoraj četrtini, leta 2000 že pri več kot polovici in predlani pri 84 odstotkih. Pri materah, ki so rodile prvič, je bil ta delež še večji (88 odstotkov). V 98 odstotkih primerov je očetovstvo priznano do otrokovega prvega leta starosti.
Lani je bilo očetovstvo priznano za 8492 otrok. Pri 85 odstotkih so očetje to storili že pred njihovim rojstvom, pri desetini pa v prvem mesecu po rojstvu. Tako je bilo za 98 odstotkov otrok očetovstvo priznano do otrokovega prvega leta starosti, za 2 odstotka ali 144 otrok pa po dopolnjenem prvem letu – najstarejši med njimi so bili stari več kot 40 let.
Po razvezah v oskrbo očetu lani dodeljenih 4 odstotke otrok
V Sloveniji število razvez v zadnjih desetletjih ostaja približno enako (od 2000 do 2500 na leto, izjema je bilo leto 2020 s 1774 razvezami, kar povezujemo z ukrepi za zajezitev širjenja covida-19), vendar se je v tem obdobju opazno spremenila struktura dodelitev vzdrževanih otrok.
Največ otrok je po razvezi dodeljenih v oskrbo materi, vedno bolj pa narašča skupno skrbništvo nad otroki. V letu 1985 je bilo med razvezami z vzdrževanimi otroki 2 odstotka takih, po katerih so bili otroci dodeljeni v skupno varstvo in vzgojo materi in očetu, leta 2025 pa 47 odstotkov. Pri 4 odstotkih lanskih razvez z vzdrževanimi otroki so bili otroci dodeljeni v skrbništvo očetu.
Več ko je otrok, večja je razlika med stopnjo delovne aktivnosti moških in žensk
Stopnja delovne aktivnosti je bila lani v Sloveniji pri moških, starih od 18 do 64 let, za 5 odstotnih točk višja (79 odstotkov) kot pri ženskah v tej starostni skupini (74 odstotkov). Zanimivo pa je, da se razlika med stopnjama delovne aktivnosti moških in žensk ter tudi sama stopnja večinoma zvišujeta s številom otrok.
Pri moških z enim otrokom je stopnja delovne aktivnosti lani znašala 86 odstotkov, pri ženskah z enim otrokom pa 80 odstotkov. Med moškimi z dvema otrokoma se je stopnja zvišala na 93 odstotkov, med takimi ženskami pa na 86 odstotkov. Za osebe s tremi ali več otroki je stopnja delovne aktivnosti pri moških znašala 95 odstotkov, medtem ko je bila pri ženskah nižja, 84-odstotna. Stopnje delovne aktivnosti tako moških kot žensk z otroki v Sloveniji so bile lani med najvišjimi v EU.
Pomemben vidik usklajevanja poklicnega in družinskega življenja je delo z delovnim časom, krajšim od polnega, vendar tak delovni čas ni enakomerno razporejen med moškimi in ženskami. Lani je imelo med delovno aktivnimi tak delovnik 5 odstotkov moških in 12 odstotkov žensk.
