V povezavi s prometno varnostjo se pogosto, morda celo najpogosteje, omenja neprilagojena hitrost. Tudi številke so pri tem jasne. In neizprosne. Kot so nam povedali na agenciji za varnost v prometu (AVP), je neprilagojena hitrost namreč drugi najpogostejši vzrok za prometne nesreče in glavni razlog za nastanek najhujših prometnih nesreč v Sloveniji – lani je bila tako kriva za kar 41,9 odstotka tovrstnih nesreč in kar 30 smrtnih žrtev. Pri čemer je jasno: ko slišimo besedno zvezo neprilagojena hitrost, domala vsi pri tem nemudoma pomislimo na prehitro vožnjo.
Toda, ali bi lahko neprilagojena hitrost pomenila tudi drugo skrajnost, torej prepočasno vožnjo? S tem vprašanjem se je nedavno na nas obrnil bralec, ki opaža, kot je dejal, da so vozniki »vse bolj zasanjani in pogosto vozijo precej počasneje od najvišje omejitve, določene na posamezni cesti«. In odgovor? Najenostavnejši bi se glasil, da bi prepočasna vožnja nemara celo lahko pomenila neprilagojeno hitrost, a je dejstvo, da vsaj hujših prometnih nesreč ne povzroča. Zato so bili pri AVP v zvezi s tem jasni: »Z neprilagojeno hitrostjo je mišljena prevelika hitrost.« Kar pa seveda še ne pomeni, da prepočasne vožnje ni ter da ta ne predstavlja težav in, kar poudarjajo nekateri naši sogovorniki, tudi nevarnosti.
Vzrok pogosto tudi strah
Da bi lahko podrobneje govorili o prepočasni vožnji, je treba najprej pogledati, kaj pod tem izrazom sploh pojmujemo. Na policiji so nam tako povedali, da besedna zveza »prepočasna vožnja« v predpisih ni omenjena, je pa v zakonu o pravilih cestnega prometa predpisano, da voznik brez upravičenega razloga ne sme voziti tako počasi, da bi oviral druge udeležence v cestnem prometu.
»Voznik vozila, ki vozi na čelu kolone z manjšo hitrostjo od največje dovoljene hitrosti in od hitrosti prometnega toka vozil na smernem vozišču, za katerim se nabere kolona vozil, se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in pustiti kolono vozil mimo. Če tega ne stori, je za prekršek predpisana globa 120 evrov, prav tako pa lahko pooblaščena uradna oseba začasno izloči iz prometa tudi motorna vozila ali skupino vozil, za katerimi je zaradi počasne vožnje nastala kolona,« so nam pojasnili na policiji in dodali, da so leta 2020 ugotovili 376 tovrstnih kršitev, leto pozneje 603 kršitve, v letu 2022 so jih našteli 492, predlani 387 in lani 327 kršitev.
Kdo pa so vozniki, ki največkrat vozijo prepočasi? Kot pravijo na policiji, so to vozniki z vozili, ki so zaradi konstrukcije hitrostno omejena (delovni stroji, traktorji …), ter starejši imetniki veljavnih vozniških dovoljenj, ki so previdnejši zaradi upada kognitivnih sposobnosti in gibalnih omejitev. »Tudi vozniki pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi, kot so nekatera zdravila, velikokrat vozijo počasi in nezanesljivo,« so dodali, medtem ko je še eno skupino navedel trener iz centra varne vožnje Blago-Mix iz Logatca Samo Rep: »Prepočasna vožnja je najpogostejša takrat, ko nekdo ne pozna ceste oziroma okolice. Ko nekaj išče, gleda v navigacijo ali telefon. Nevarno je tudi na avtocesti, ko voznik prehiteva in na prehitevalnem pasu vozi s hitrostjo 95 ali 100 kilometrov na uro. To so predvsem vozniki, ki ne zaupajo sami sebi in svojim sposobnostim.« Da takšnih ni malo, sicer Samo Rep opaža tudi na tečajih varne vožnje, na katerih se večkrat srečuje z vozniki, ki si ne upajo voziti s hitrostjo, ki jim jo določi, pa čeprav je vožnja s takšno hitrostjo povsem varna. »Vsaka vaja na poligonu ima svojo hitrost, s katero jo mora voznik prepeljati, ker sicer nima pomena. Zato je včasih nerazumljivo, ko od voznika na treningu zahtevamo določeno hitrost, pa si te ne upa doseči! Kako je potem opravil vozniški izpit, ko je moral voziti z določeno hitrostjo?« se sprašuje Rep.
Ključna je strpnost za volanom
Razložili smo torej, kaj je prepočasna vožnja, zakaj se pojavi, kdo jo najpogosteje povzroča in koliko je je, najpomembnejše vprašanje pa je še vedno – kakšen problem predstavlja in koliko oziroma ali sploh je nevarna? Najenostavnejši odgovor bi bil, da prepočasna vožnja sama po sebi večinoma ne pomeni neposrednega ogrožanja, na policiji so celo povedali, da je po večini odraz previdnosti, ki ne vpliva na nastanek prometnih nesreč, medtem ko so na AVP dodali, da statistično gledano prepočasna vožnja pač ni največja težava na slovenskih cestah. So pa v isti sapi oboji dodali, da po drugi strani prepočasna vožnja povzroča ogromno nesporazumov med vozniki in da lahko, posebno pri nestrpnejših voznikih, sproži odzive, ki pogosto privedejo do nevarnih situacij.
Podobno meni tudi prometni psiholog Marko Polič. Ob odločnem poudarku, da je eden glavnih dejavnikov nastanka prometnih nezgod, posebno tistih s hudimi posledicami, prevelika hitrost, je dodal, da ne smemo podcenjevati niti vloge prepočasne vožnje.
»Povzroča namreč zastoje, nestrpnost pri drugih voznikih in posledično različne neprimerne prehitevalne manevre. Zato je vsaka vožnja, ki se preveč odklanja od prevladujoče hitrosti, to je tiste, s katero vozi večina voznikov, nevarna, saj prekinja gladko odvijanje prometa, zahteva odvečne, morda tudi nevarne manevre in s tem povečuje verjetnost za nastanek trka. Zakonsko zapovedane omejitve hitrosti so ob preprečevanju neprilagojenih hitrosti, ki zaradi posledičnega neobvladanja vozila vodijo v trke, namreč namenjene tudi poenotenju prometnega toka. Če bi vsi vozniki vozili približno enako hitro, bi s tem občutno prispevali k prometni varnosti,« je poudaril Polič.
Naj bo tako ali drugače, pri celotni sliki prometne varnosti je pomemben prav vsak, še tako majhen kamenček v mozaiku, zato je kljub številnim izzivom in težavam, ki so precej večji od prepočasne vožnje, smiselno nekaj pozornosti nameniti tudi tej. Predvsem je pomembno, kot poudarjajo na AVP, da smo »vozniki strpni za volanom, če pa smo sami prepočasni ali če moramo kaj opraviti med vožnjo, ustavimo na varnem kraju in drugim udeležencem omogočimo, da peljejo mimo nas«.
