»Ključni cilji projekta ZaVse/4All so bili namenjeni krepitvi zmogljivosti nevladnih organizacij na področju enakosti in preprečevanja diskriminacije v Sloveniji. Želeli smo izboljšati ozaveščenost in usposobljenost nevladnih organizacij glede razumevanja in preprečevanja diskriminacije ter možnosti varstva pred diskriminacijo najbolj izpostavljenih skupin v Sloveniji,« je o projektu ZaVse/4All povedal predsednik skupščine ZIZRS Karl Destovnik. Projekt v vrednosti 217.442,50 evra je bil s 173.954 evri sofinanciran z evropskimi sredstvi, in sicer iz programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014-2020.
Ozaveščanje o diskriminaciji
Skozi celostno kampanjo, namenjeno ozaveščanju in odpravi stereotipnih predstav o najranljivejših skupinah v Sloveniji, in različne aktivnosti oziroma usposabljanja in dogodke so po njegovih besedah pomembno prispevali k večji ozaveščenosti in pravilnemu ukrepanju ob zaznani diskriminaciji. »Udeleženci več kot 50 različnih dogodkov so bili zelo zadovoljni s predstavljeno vsebino in ter so večinoma ugotavljali, da smo zadovoljili njihova pričakovanja in razumevanje glede preprečevanja diskriminacije,« je opisal Destovnik.
Projekt ZaVse/4All so začeli izvajati pred epidemijo koronavirusa v letu 2019 in zaključili oktobra 2020. Večino aktivnosti oziroma dogodkov so izvedli v živo, manjši del pa na daljavo. Slednje je sicer zmanjševalo možnosti aktivnejšega sodelovanja udeležencev in predstavnikov partnerjev projekta. Med udeleženci so si želeli tudi več razprave zlasti z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju mladine. V nekaterih krajih po Slovenji pa je bila raven prepoznavanja pomena preprečevanja in ukrepanja ob ugotovljeni diskriminaciji izredno visoka.
Za invalide ni zanimanja
»Glede na udeležbo v okviru projekta je skupna ugotovitev, da za tematiko diskriminacije ranljivih skupin, predvsem invalidov, v naši družbi ni velikega zanimanja. Pričakovali smo večji odziv nevladnih organizacij in javnih institucij, z udeležbo na izobraževalnih delavnicah,« je o izkušnjah iz projekta ZaVse dejal Destovnik. Njihove izkušnje so sicer vezane predvsem na družbeno skrb za invalide. Skozi projekt ZaVse/4All so tako preverjali stanje in opozarjali predvsem na diskriminacijo na področju vključevanja na trg dela in zaposlovanja invalidov ter dostopnosti do grajenega okolja in informacij.
Na podlagi analize so na področju zaposlovanja invalidov izpostavili predvsem pomen stališč delodajalcev do zaposlovanja invalidov, ki so glavni razlog za njihov slabši položaj na trgu dela. »Glavni razlog za nižjo zaposlenost invalidov je namreč v nazorskih ovirah. Največ stereotipov je povezanih z zaposlovanjem oseb z motnjami v duševnem razvoju in oseb s težavami na področju duševnega zdravja, manj pa z zaposlovanjem oseb s kroničnimi boleznimi in oseb s telesnimi okvarami,« nam je opisal Destovnik. Dodal je, da je zakonodaja sicer naklonjena zaposlovanju invalidov, vendar je ovira pomanjkljiva informiranost delodajalcev, na primer o spodbudah pri zaposlovanju invalidov. Po njegovem mnenju se stanje prepočasi spreminja in izboljšuje.
»Tudi pri dostopnosti do grajenega okolja, ki invalidom omogoča samostojno življenje in njihovo boljše vključevanje v družbo, se kljub sprejetju številnih zakonskih določb in predpisov stanje za invalide prepočasi spreminja. Dejstvo je, da uresničevanja pravic invalidov do dostopa brez ovir, kar je glavni cilj številnih mednarodnih in nacionalnih dokumentov, ne bo mogoče doseči le s sprejemanjem resolucij in deklaracij, če se ukrepi, ki so določeni za doseganje teh ciljev, ne bodo izvajali v praksi,« je dejal sogovornik.
Kar je dobro za njih, je tudi za nas
Glede na ugotovitve je Destovnik za večji napredek na področju dostopnosti za invalide opozoril na doslednejše izvajanje zakonodaje in predpisov, ki se nanašajo na odpravo grajenih in komunikacijskih ovir. »Pri tem se pričakujeta tudi večja učinkovitost delovanja inšpekcijskih služb in ukrepanje oziroma učinkovito sankcioniranje kršiteljev,« je pojasnil.
Pri dostopnosti grajenega okolja in informacij za invalide so sicer v kampanji izhajali predvsem iz dejstva, da je tisto, kar je dobro za posamezne skupine invalidov, dobro tudi za osebe brez invalidnosti, saj se vsi v določenem obdobju življenja srečamo s pomenom dostopnosti tako grajenega okolja kot tudi informacij.
Z diskriminacijo se srečujejo tudi v Slovenski filantropiji, kjer se vsak dan tre tujcev, v vseh svojih enotah po Sloveniji pa pripravljajo programe za socialno šibke in medgeneracijska druženja. »V Slovenski filantropiji se pri vsakodnevnem delu z uporabniki srečujemo z diskriminatornimi praksami, ki so jim izpostavljeni predstavniki različnih ranljivih skupin,« je ob začetku projekta dejala izvršna direktorica Filantropije Tereza Novak.
Po njenih besedah so se velikokrat spraševali, kako ukrepati, kam napotiti človeka, ki je žrtev diskriminacije, kdo je pristojen za ukrepanje. Prav zato so se skupaj s partnerskima organizacijama odločili za sodelovanje v projektu ZaVse/4All. Na delavnicah, ki jih izvajajo po Sloveniji, dajejo poseben poudarek skupinam prebivalcev, ki jih nevladne organizacije ocenjujejo kot posebej ranljive in podvržene diskriminaciji, migrantom, starejšim, LGBT-osebam, Romom in socialno šibkim. Prepričani so, da je to pot do družbe brez diskriminacije.
Nekateri so lahka tarča
Projekt ZaVse so izvajali v letih 2019–2020, trajal je 12 mesecev. »Temu primerni so bili zastavljeni cilji, ki so bili v okviru projekta tudi doseženi. Kot najpomembnejšega bi izpostavila ozaveščanje ranljivih skupin, ki so za diskriminacijo še posebej lahka tarča, o tem, kaj diskriminacija je, kako prepoznati diskriminatorno ravnanje (na primer delodajalca, bančne uslužbenke, zdravnice, učitelja …) in kam se obrniti po pomoč,« je dejala Katarina Rotar iz Slovenske filantropije.
Tudi po njenih besedah je bila težava sprva slaba odzivnost nevladnih organizacij, ki so jim bile izobraževalne delavnice namenjene, predvsem v nekaterih krajih, v drugi polovici projekta se je situacija precej izboljšala. »Morda zato, ker smo naslavljali teme, ki so bile organizacijam bliže – migracije, revščina, starizem …« ugotavlja sogovornica.
V Slovenski filantropiji sicer pri svojem delu najpogosteje opažajo diskriminatorno ravnanje zaradi etnične pripadnosti, državljanstva, jezika, barve polti, veroizpovedi, socialno-ekonomskega statusa … »Predvsem gre za diskriminacijo migrantov in migrantk, ki na primer zaradi svojega državljanstva ne morejo pridobiti bančnega računa, najemodajalci jim zaradi barve polti, države porekla in podobnega ne želijo oddati stanovanja,« je opisala Katarina Rotar.
Od konca projekta ZaVse v Slovenski filantropiji ne vodijo evidence in tudi kršitev ne spremljajo sistematično, v splošnem pa opažajo, da se sistemske kršitve nadaljujejo. Tudi tiste, na katere so že opozarjali (na primer odpiranje bančnih računov), z razmahom sovraštva v javnem diskurzu pa se je povečala tudi nestrpnost posameznikov in posameznic, tudi tistih v funkciji uradnih oseb.
»Ta opažanja veljajo predvsem, nikakor pa ne izključno, pri prosilcih za mednarodno zaščito, osebah z mednarodno zaščito in osebah z začasno zaščito. Ne dvomimo, da so podobni trendi tudi na drugih področjih, a kot rečeno, od zaključka projekta nimamo več zmogljivosti, da bi stanje sistematično spremljali,« je zaključila Katarina Rotar.
