»Kriminalistom s PU Murska Sobota je uspelo izslediti 36-letnega državljana Moldavije, ki ga sumijo vloma v bencinski servis v Gederovcih septembra lani in poskusa ropa tam stoječega bankomata z eksplozivnim sredstvom. Zoper tujega državljana so podali kazensko ovadbo.« »Danes okoli 4. ure je bila policija obveščena o napadu na bankomat na območju Malečnika blizu Maribora. Policisti so v bližini kmalu izsledili osebni avtomobil tujih registrskih označb s tremi tujci, državljani Romunije in Moldavije.« »Ljubljanski policisti so uspešno zaključili preiskavo in prijeli osumljence, ki so na območju Ljubljane razstrelili štiri bankomate. Trem osumljencem, državljanom Hrvaške, so odvzeli prostost in odredili pridržanje.« To je nabor zgolj nekaterih najodmevnejših novic v zadnjem času, v katerih so mediji poročali o ropih bankomatov. Teh je pri nas vsako leto že kar lepo število.
Kaj pravi uradna statistika? Po podatkih generalne policijske uprave trend ni izrazito enosmeren, vendar številke kažejo, da se število ropov lahko hitro spreminja. Leta 2021 so slovenski policisti obravnavali šest ropov bankomatov, leta 2022 štiri, leta 2023 prav tako štiri, lani pa že deset. Žal ni znano, koliko nepridipravi ob tem ukradejo, saj uradne evidence ne beležijo višine ukradenih vsot, vendar lahko sklepamo, da gre gotovo za zajetne zneske, saj se sicer lopovi takšnih podvigov ne bi lotevali.
Različni načini ropa
Izkušnje kažejo, da lahko bankomate oropajo na več načinov – od fizičnih vlomov in uporabe pirotehničnih sredstev do lažjih oblik manipulacije z elektronskimi napravami, kot so tako imenovane skimming naprave za branje bančnih kartic.
Eden od načinov, o katerem so policisti v preteklosti že poročali, so »blackbox« napadi. Tak primer so nedavno zasledili v Malečniku. »Pri takih napadih storilci s posebnim orodjem izrežejo del bankomata z namenom, da lahko napravo – običajno je to prenosni računalnik – priključijo neposredno na podajalnik denarja v bankomatu. Nato s programsko opremo nadzorujejo delovanje, pri čemer ob uspešnem napadu lahko popolnoma izpraznijo bankomat in s tem oškodujejo banko,« so takrat na novinarski konferenci v Mariboru pojasnili policisti.
Na tak način je bilo od leta 2016 pri nas oropanih 39 bankomatov, so omenili. »Značilno je, da storilci 'blackbox' napade izvršujejo na starejših tipih bankomatov. Običajno so to tujci, člani mednarodnih kriminalnih združb, ki prihajajo na območje Slovenije z namenom izvrševanja napadov na bankomate in nato po izvršenem kaznivem dejanju takoj zapustijo državo. Takšne napade izvršujejo tudi v drugih državah, članicah EU, zato je mednarodno policijsko sodelovanje pri preiskavah teh kaznivih dejanj ključnega pomena,« je nedavno pojasnil David Gracer iz sektorja za gospodarsko kriminaliteto uprave kriminalistične policije generalne policijske uprave.
V zadnjem času pa kriminalne združbe, v katerih so večinoma tujci, pogosto ropajo tudi s plinsko eksplozijo. Pri tem napolnijo prostor okoli bankomata z vnetljivim plinom in ga razstrelijo. Takšna eksplozija povzroči veliko razdejanje in večje poškodbe tako na samem bankomatu kot na objektu, v katerem stoji. Kljub temu lahko kriminalistični preiskovalci najdejo sledi, ki vodijo v preiskavo in pogosto pomagajo pri uspešnem pregonu storilcev. To navsezadnje kažejo novice o uvodoma omenjenih primerih, ko storilce razmeroma hitro odkrijejo.
Na splošno podatki še kažejo, da policija razišče približno tretjino obravnavanih primerov.
V večini ropov gre za organizirane kriminalne združbe, ki se ukvarjajo z različnimi kaznivimi dejanji in delujejo v več državah. Pri tem ni zanemarljiv niti vidik prehajanja iz ene države v drugo, še kažejo izkušnje evropskih policij.
Spreminjanje taktike
Objavljene novice in izkušnje namigujejo še na nekaj: storilci se prilagajajo, spreminjajo taktiko, tako da gre za nekakšno tekmo med bankami oziroma proizvajalci bankomatov na eni strani in kriminalci na drugi. Upravljalci bankomatov morajo sproti posodabljati varnostne sisteme ter se prilagajati sodobnim grožnjam. V nekaterih primerih so ti sistemi dovolj učinkoviti, da tatvino preprečijo, kar se kaže v poskusih, ki se za storilce končajo neuspešno. Se pa kljub nenehnemu razvoju varnostnih sistemov lopovi po vsej Evropi, vključno s Slovenijo, prilagajajo in iščejo nove načine, kako izmakniti gotovino ter pri tem povzročiti čim večjo škodo. Dejstvo, da je določen delež ropov neuspešen, kaže na to, da imajo nekateri bankomati zelo napredne varnostne mehanizme.
Proizvajalci v nove serije bankomatov pogosto vgrajujejo razna zaščitna barvila, samodejne blokade ali najnovejše metode zaznave plina, ki poskušajo preprečiti, da bi do razstrelitve sploh prišlo ali pa bi storilci lahko odtujili gotovino.
Ostaja pa dejstvo, da je skrb za varnost bankomatov v pristojnosti lastnikov oziroma bank, ki so glede tega bolj redkobesedne. Pri naši največji banki NLB so nam pojasnili, da je bilo v preteklosti napadenih tudi več njihovih bankomatov. Zato nas je med drugim zanimalo, ali takšni napadi vplivajo tudi na to, kam jih postavijo oziroma katere ukinejo. »Za postavitev bankomatov se odločamo na podlagi analize ključnih kriterijev, kot so rentabilnost, geografska umeščenost, varnostni vidik, kot tudi na podlagi predvidenih razmer na trgu in ob upoštevanju spreminjajočih se uporabniških navad,« so povedali in dodali, da neprestano uvajajo nove varnostne mehanizme, s katerimi povečujejo varnost bankomatov.
