Na ljubljanski Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) so s prenovo prostorov za izvajanje zunajbolnišnične dejavnosti naredili korak naprej pri podpori ljudi z duševnimi motnjami, ki ne potrebujejo 24-urnega bolnišničnega zdravljenja. Poleg devetih novih ambulantnih prostorov dnevni center obsega še informacijsko-tehnološko službo, koordinacijske prostore sektorja za izobraževanje in sektorja za raziskovanje ter prostore oddelka, ki je namenjen hitri celostni bolnišnični diagnostični obravnavi. Čeprav je bilo uradno odprtje prostora v začetku meseca, dnevni center še ni odprl svojih vrat uporabnikom storitev, kar se bo po besedah direktorja bolnišnice dr. Bojana Zalarja zgodilo v prihodnjih tednih.
Dnevni center in ambulante so namenjeni tako bolnikom z lažjimi kot tistimi s kroničnimi duševnimi motnjami. Dnevni oddelek bo sprejel od 15 do 18 pacientov na dan. Ti bodo zjutraj prišli, se čez dan udeležili določenih obravnav ter se med 15. in 16. uro vrnili v domače okolje, je dogajanje strnil sogovornik. V prostorih bodo izvajali delovno terapijo in programe reintegracije, tudi kognitivno-vedenjsko terapijo in asertivne treninge. Zlasti starejšim, ki so pogosto telesno izčrpani zaradi pridruženih kroničnih bolezni, bo namenjena zdravstvena rehabilitacija. Vse ambulante sprva še ne bodo delovale, ampak jih bo najprej začelo delovati šest.
Začetki ambulantne obravnave v Hamburgu
Nekoč so se ljudje z duševnimi motnjami soočali s številnimi predsodki skupnosti in bili pogosto deležni nehumanega ravnanja. Duševne bolezni so povezovali z božanskimi silami ali nadnaravnimi močmi, pri čemer je bilo razširjeno prepričanje, da gre za božjo kazen ali vpliv duhov. Posledično so ljudi z duševnimi težavami »zdravili« z obredi, pomočjo zelišč ali izganjanjem zlobnih duhov. Zgodovina priča o tem, kako so v različnih obdobjih in okoljih ljudi z duševnimi motnjami zapirali, vklepali v verige, zanemarjali in izpostavljali različnim oblikam nehumanega ravnanja. V preteklosti so bili posamezniki z duševnimi boleznimi pogosto obsojeni na življenje v zaprtih ustanovah, daleč od družbene vključenosti.
Danes je pristop do duševnega zdravja bistveno drugačen. Ena ključnih usmeritev sodobne psihiatrije je deinstitucionalizacija, ki si prizadeva za preusmeritev skrbi za duševno zdravje iz psihiatričnih ustanov v skupnostne storitve. Dnevni centri in dnevne bolnišnice omogočajo intenzivno terapevtsko obravnavo čez dan, hkrati pa posameznikom omogočajo, da ostanejo v domačem okolju. Raziskave kažejo, da lahko takšen pristop zmanjša potrebo po hospitalizaciji in zagotavlja uravnotežen sistem, ki združuje strokovno podporo s socialno integracijo.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) v svojem evropskem akcijskem načrtu za duševno zdravje poudarja pomen celovitih skupnostnih storitev, ki so dostopne in vključene v vsakdanje življenje posameznikov. Razmerje med bolnišničnim zdravljenjem in ambulantnimi storitvami se v državah Evropske unije razlikuje: medtem ko so nekatere države močno napredovale pri razvoju skupnostnih storitev, so druge še vedno v začetnih fazah tega prehoda. Kot ugotavlja raziskava, objavljena v reviji International Journal of Law and Psychiatry, obstaja v Evropi širok nabor skupnostnih storitev za duševno zdravje, hkrati pa je dostop do njih v mnogih državah še vedno omejen in pogosto prisoten le v obliki manjših pilotnih projektov.
Za trenutek se vrnimo na že prehojene poti, ki jih je znanost prehodila v razumevanju duševnih motenj in razvoju ambulantnega zdravljenja. »Zgodovinsko so ambulante psihiatričnega tipa nastale v začetku 20. stoletja in so prvotno služile triaži oziroma ločevanju ozdravljivih ljudi od neozdravljivih. Hkrati je bila funkcija ambulante tudi kontrolna, saj je spremljala, ali zdravljenje poteka ustrezno ali ne. Prva ambulanta je bila ustanovljena v Hamburgu,« je zgodovinska dogajanja strnil dr. Zalar.
Zakaj Hamburg? Zaradi spleta okoliščin. Hamburg je bil središče medicinskih raziskav, imel je napreden zdravstveni sistem, Bismarckova socialna reforma je vključevala tudi osebe z duševno motnjo, po drugi strani pa je bila v Hamburgu kot pristaniškem mestu prisotna revščina, kar ni zanemarljiv podatek. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) danes revščino, socialno izključenost in neenakost v družbi prepoznava kot ključne dejavnike tveganja duševnih težav in motenj.
Z znanjem do manj stigmatizacije
Poleg priznanja duševne bolezni kot medicinskega stanja velja med pomembnimi premiki v zgodovini obravnave duševnih motenj izpostaviti prispevek francoskega nevrologa in patologa Jeana Martina Charcota in avstrijskega nevrologa Sigmunda Freuda. K razvoju sodobne psihiatrije je pomembno prispeval tudi nemški psihiater Emil Kraepelin, ki je osnoval današnji sistem klasifikacije duševnih motenj. Ključni premiki so se zgodili tudi s pojavom psihotropnih zdravil, kot so antidepresivi in anksiolitiki, napredkom v psihoterapiji in vedenjski terapiji ter razvojem kognitivno-vedenjske terapije, ki je ambulantno naravnana.
Vrnimo se v Ljubljano in k novim prostorom za dnevni center, ki je dodaten korak v smeri večje humanizacije psihiatrije. V družbi se sicer manj, a še vedno ohranja stigma duševnega zdravja, psihiatričnega zdravljenja, zato je odprtje prostorov, kot je dnevni center, eden od načinov, kako preseči stigmo, ki spremlja duševne motnje.
Podobno kot drugod po svetu in Evropski uniji se tudi pri nas razmerje med bolnišničnim zdravljenjem in ambulantnimi obravnavami nagiba v prid slednjim. »V svetu je ambulantna obravnava v razmerju 1:7, torej je sedemkrat več ambulantnih posegov kot hospitalizacij, na naši kliniki je razmerje 1:15 in imamo približno 70.000 pregledov ambulante in nekaj več kot štiri tisoč hospitalizacij,« je povedal dr. Zalar in ob tem dodal, da ima približno vsak peti prebivalec vsaj eno duševno motnjo ali bolezen, a se po drugi strani zdravi le četrtina njih.
Zadnja leta je veliko pozornosti usmerjene v duševne stiske mladih. Skrb vzbujajoče je, da se povečuje tudi število primerov psihoze pri otrocih, kar preseneča celo strokovnjake. V sklopu psihiatrične klinike namreč deluje tudi enota za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo (EIOAP), ki je namenjena izvajanju intenzivne diagnostike in zdravljenju nujnih psihiatričnih stanj, predvsem tistih, pri katerih pride do motenj presoje resničnosti. »Pred 15 leti so bili primeri psihoze pri 12, 13 ali 14 let starem otroku nekaj nepojmljivega. Danes je tega vse več, kar preseneča tudi nas.« Vzroki za ta pojav še niso popolnoma pojasnjeni, vendar obstaja več teorij, vključno z možnimi vplivi zlorabe substanc staršev teh otrok. Bodo pa morali strokovnjaki še zbrati potrebne podatke, na podlagi katerih bi bili mogoči jasnejši zaključki.
Veliko finančno breme
Poleg zdravstvenih posledic so duševne motnje tudi veliko finančno breme. Ambulantna obravnava je pomembna tudi zato, ker lahko pomaga preprečiti stopnjevanje težav in morebitno poznejšo bolnišnično zdravljenje, ki je lahko intenzivnejše in dolgotrajnejše, je opozoril dr. Zalar. K temu velja dodati še izgubo delovne sposobnosti, izgubo dohodka, večje tveganje samopoškodovanja, samomorilnosti, kriminalnih dejanj zaradi zaradi neobvladanih simptomov in tako dalje. Ambulantni pregled stane približno 100 evrov, dnevna bolnišnična oskrba med 200 in 500 evri, akutna hospitalizacija več 1000 evrov in kronična oskrba v instituciji več 10.000 evrov na leto. Neobravnavane duševne motnje povzročijo več sto milijard dolarjev stroškov zaradi zdravstvene oskrbe in izgube produktivnosti na leto. »Podatki za Združene države Amerike kažejo, da vsak dolar, vložen v duševno zdravje, prihrani vsaj štiri do pet dolarjev zaradi zmanjšanja hospitalizacij in povečane delovne sposobnosti.«
Podatki za Evropo se ne razlikujejo bistveno: duševne motnje predstavljajo pomembno breme za gospodarstvo in po dostopnih ocenah v povprečju države EU za obravnavo bolnikov z duševnimi boleznimi namenijo od tri do štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Tudi v Sloveniji duševne motnje predstavljajo velik javnozdravstveni problem. Finančno breme duševnih motenj in samomorov v Sloveniji znaša najmanj 4 odstotke bruto družbenega prihodka.
Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so bolniške odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj med najdaljšimi, pri čemer se njihova pogostost in trajanje še povečujeta. Natančni podatki o številu izgubljenih delovnih dni zaradi teh motenj v letu 2024 še niso bili objavljeni. Zgovoren je podatek, da je bilo na primer leta 2019 zaradi duševnih in vedenjskih motenj izgubljenih 1.183.210 delovnih dni, kar je 58 odstotkov več kot leta 2015. Duševne motnje so tudi najpogostejši razlog za invalidsko upokojitev v Sloveniji.
