Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je nedavno potrdila, da je bilo lansko leto najbolj vroče leto v zgodovini merjenja. Združeni narodi so leto 2025 razglasili za leto ohranjanja ledenikov in 21. marec za svetovni dan ledenikov, ki smo ga letos torej obeležili prvič. Tudi na svetovni dan voda, ki je vsako leto 22. marca, so posveti po vsem svetu tekli o ledenikih, njihovem taljenju in ohranjanju ter vse večji nezanesljivosti preskrbe z vodo. Ledeniki so namreč odlični pokazatelji podnebnih sprememb.
Kot je poudarila generalna sekretarka WMO Celeste Saulo, poleg ogrožanja ekosistemov, motenja vodnega cikla in tveganja za naravne nesreče umik ledenikov ogroža tudi obstoječe zaloge vode za milijone ljudi, ogroža oskrbo s pitno vodo, varnost hrane in proizvodnjo energije. Toda ko ti širokoustni dnevi in udarne naslovnice zbledijo, družbeni učinki podnebnih sprememb in ekstremni dogodki ostajajo. Zaradi pospešenega taljenja ledenikov se lahko sproži plaz kaskadnih vplivov na gospodarstvo, ekosisteme in skupnosti, in to ne le v gorskih regijah, temveč po vsem svetu.
Gore – vroče točke
Številke so nazorne in neizprosne. Največja izguba ledeniške mase doslej se je zgodila v zadnjih treh letih (od leta 2022 do 2024), in to v vseh 19 ledeniških regijah sveta. Samo v hidrološkem letu 2024 je izguba mase ledenikov znašala 450 milijard ton, kar je četrto najbolj negativno leto v zgodovini merjenj. Čeprav je bila izguba mase relativno zmerna v regijah kanadske Arktike in obrobja Grenlandije, pa so ledeniki v Skandinaviji, na otočju Svalbard in v severni Aziji doživeli največjo letno izgubo mase doslej.
Če je podnebje stabilno, ostanejo ledeniki približno enake velikosti – toliko ledu, kot ga izgubijo s taljenjem, ga pridobijo s sneženjem. Toda podnebje ni več stabilno, in to predvsem zaradi vpliva človeka. V zadnjih 20 letih so se ledeniki skrčili skoraj povsod, saj so se zaradi človeške dejavnosti dvignile globalne temperature, največji krivec pa so fosilna goriva.
Študije so tudi pokazale, da se temperature na visokih nadmorskih višinah dvigajo 1,5- do dvakrat hitreje od svetovnega povprečja – gore tako veljajo za »vroče točke« vplivov podnebnih sprememb. Taljenje snega in ledu zmanjša tudi sposobnost odbijanja sončnih žarkov in tako površje absorbira več toplote v tako imenovani podnebni povratni zanki.
Tempo taljenja se povečuje
V petih od zadnjih šestih let smo bili priča najhitrejšemu umikanju ledenikov doslej. Po poročilih WMO in Svetovne službe za spremljanje ledenikov (WGMS) v mnogih regijah ledeniki oziroma večni led ne bo preživel 21. stoletja. Gre predvsem za ledenike v zahodni Kanadi in ZDA, Skandinaviji, srednji Evropi, na Kavkazu in Novi Zelandiji.
Od začetkov beleženja leta 1975 so ledeniki po podatkih WGMS izgubili več kot 9000 gigaton, kar je enako bloku ledu v velikosti Nemčije z debelino 25 metrov, je ponazoril direktor WGMS dr. Michael Zemp. In govorimo o ledenikih, ločenih od celinskih ledenih plošč na Grenlandiji in Antarktiki.
Nove ugotovitve raziskave, ki jo je koordinirala služba za spremljanje ledenikov, so pokazale, da so ledeniki od začetka tega stoletja do leta 2023 izgubili 6542 milijard ton ali pet odstotkov vsega svojega ledu, tempo taljenja pa se samo povečuje. Samo v zadnjem desetletju so bile izgube ledenikov za več kot tretjino večje kot v obdobju od leta 2000 do 2011. Hitrost taljenja je v nekaterih regijah posebej velika – srednja Evropa, kamor spadajo naše Alpe, je v samo 20 letih izgubila 39 odstotkov ledeniškega ledu, medtem ko je izguba na antarktičnih in subantarktičnih otokih okoli 2-odstotna.
Če gledamo samo ledenike, brez večjih ledenih plošč Grenlandije in Antarktike, ledeniki vsako leto izgubijo okoli 273 milijard ton ledu. Ker si je te številke težko predstavljati, naj navedemo, da 273 milijard ton ledu, izgubljenih na leto, ustreza trenutni vodni porabi vsega svetovnega prebivalstva v 30 letih, ob predpostavki, da vsak človek porabi tri litre vode na dan. Tako je drastične številke v razumljiv jezik pretvoril Michael Zemp.
Oskrba z vodo ogrožena
Na svetu je več kot 275.000 ledenikov, ti pa pokrivajo 700.000 kvadratnih kilometrov površine. Skupaj z ledenimi ploščami oskrbujejo okoli 70 odstotkov sladkovodnih pitnih virov. Visokogorske regije in gore so pravzaprav nekakšni svetovni vodni stolpi in pomemben vir sveže vode. Shranjujejo vodo v obliki leda in snega v hladnih letnih časih, v toplejših pa jo spuščajo v doline. Delujejo torej kot velikanski rezervoarji. Izčrpavanje ledenikov tako ogroža oskrbo z vodo za stotine milijonov ljudi, ki so odvisni od sproščanja vode, shranjene v ledenikih, in to v najbolj sušnih in vročih delih leta. Ko izginejo ledeniki, izginejo tudi njihove zaloge vode. Medtem pa kratkoročno taljenje ledenikov poveča tudi možnost naravnih nesreč, kot so poplave.
Toda ledeniki nimajo vpliva le na prebivalstvo, ki živi v gorskih regijah in njihovi okolici.
»Kar se zgodi na ledeniku, ne ostane le tam,« je opozoril profesor Michael Zemp.
Taljenje ledenikov ima globalne posledice in povzroča dvig morske gladine. Pravzaprav je taljenje ledenikov drugi največji dejavnik, ki prispeva k dvigu morske gladine, takoj za segrevanjem oceanov. Od leta 1900 do danes se je morska gladina dvignila za več kot 20 centimetrov, polovica tega se je zgodila od zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja. V prihodnjih letih znanstveniki pričakujejo še hitrejša zvišanja. Toda na videz majhen dvig globalne morske gladine lahko znatno poveča pogostost obalnih poplav. Vsak centimeter dviga morske gladine namreč izpostavi dodatnih dva milijona ljudi letnim poplavam nekje na našem planetu, kažejo podatki.
Vsi ti podatki so skrb vzbujajoči tudi zato, ker ledeniki potrebujejo čas, da se odzovejo na podnebne spremembe – traja lahko nekaj let ali tudi desetletij, da se spremembe pokažejo. Kar pomeni, da se bodo ledeniki v naslednjih letih in desetletjih še talili, količina staljenega ledu pa bo odvisna predvsem od tega, kako bo človeštvo še naprej segrevalo planet s sproščanjem ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov.
»Vsaka desetina stopinje segrevanja, ki se ji lahko izognemo, bo rešila nekaj ledenikov, nas pa pred veliko škodo,« je jasen profesor Zemp. Če bi podnebne cilje izpolnili, lahko to pomeni razliko med izgubo četrtine vsega svetovnega ledeniškega ledu do konca stoletja ali polovice, če se segrevanje nadaljuje.
Posledice taljenja pa ne bodo imele vpliva le na ekosistem in okolje, ampak tudi na svetovno gospodarstvo, zato ohranjanje ledenikov ni le okoljska nuja, temveč tudi družbena in gospodarska, saj postavlja v ospredje vprašanja našega preživetja.
