Na družbenem omrežju ene od ljubljanskih fakultet je študentski svet študentom svetoval, naj si za lastno varnost priskrbijo obrambne spreje oziroma solzivce, kot jim pogosto rečemo. Ti razpršilci sodijo med orožje, a zanje ne potrebujemo dovoljenja. Uporaba sprejev je po zakonu o orožju pri nas dovoljena polnoletnim v samoobrambi ali silobranu.

Na trgu največkrat lahko kupimo tako imenovani poprov sprej na naravni osnovi pekočih čilijev. »Samo nakup spreja ne pomeni, da boš varen. Treba je vedeti, kaj kupuješ, in treba ga je znati pravilno uporabljati. Kratka anketa med študenti je pokazala, da obrambne spreje zelo slabo poznajo. Prav tako jim primanjkuje osnovnega znanja o samozaščitnem ravnanju,« ocenjuje Janez Mekinc, profesor na Fakulteti za turistične študije – Turistici, ki je v preteklosti delal v policijskih vrstah. Ne le študenti, tudi širša javnost o uporabi in delovanju razpršilcev za obrambo ne ve prav veliko.

Napadalec za grmom

Veliko lahko naredimo s preventivnim ravnanjem. »Ko hodimo v okolju, ki za nas pomeni tveganje, denimo po temnih ulicah, v podhodih, po gozdu, je pomembno, da smo osredotočeni in opazujemo okolico ter predvidimo možna tveganja. Tako pravočasno opazimo, ko nekdo hodi proti nam, in se umaknemo na drugo stran ulice ali v bolj osvetljen in obljuden predel,« našteva možne situacije Mekinc.

Napadalec bo imel precej lažje delo, če nismo pozorni, če telefoniramo ali imamo v ušesih slušalke in ne opazujemo okolice. »Napadalec ni nekdo, ki čaka za grmom in skoči pred nas. Pri večini napadov se napadalec pred napadom najprej približa in odvrne našo pozornost, denimo vpraša za pot,« opozarja sogovornik. »Tudi po podatkih o prijavljenih posilstvih v Ljubljani v zadnjih desetih letih ne gre za popolne neznance, ki so naključne žrtve napadle na ulici. Ženske, ki so prijavile posilstvo, so napadalca prej poznale. Bodisi so ga spoznale isti dan bodisi so ga poznale že dalj časa,« je še spomnil Mekinc.

Napadalca lahko onesposobimo s pravilno uporabo spreja za obrambo. Dobra stran spreja je, da ga lahko uporabimo na varni razdalji, preden nas napadalec zgrabi. Toda sprej, ki ga nosimo v torbici ali nahrbtniku, nam prav nič ne pomaga. »Sprej mora biti pripet na torbico ali pas, imeti ga moramo v žepu ali ga držimo v roki, ko se počutimo ogroženi, saj mora biti dosegljiv takoj. Napad se zgodi zelo hitro in gotovo ni časa za iskanje spreja v torbici,« poudarja Mekinc. »Že samo zato, ker v roki ali žepu držimo​ sprej za obrambo, smo bolj pozorni na okolico,« pripominja.

Tri vrste sprejev 

Na trgu lahko kupimo tri vrste poprovih sprejev za obrambo: razpršilo, sprej v curku in peno. Vsak ima svoje prednosti in slabosti, odvisno od okoliščin. Razpršila so najlažja za uporabo, ker ni treba natančno ciljati v napadalca, saj se široko razpršijo. Uporabimo jih na razdalji približno poldrugi meter od napadalca. »Razpršilo pa ni uporabno v manjših zaprtih prostorih ali zunaj v vetrovnem vremenu, saj lahko učinkovino zanese v človeka, ki se brani, in tako samega sebe onesposobi za obrambo pred napadalcem,« na slabo stran opozarja Mekinc. Sprej, ki brizga učinkovino v curku, se lahko uporablja na večji razdalji, tudi do šest metrov. Po drugi strani pa to pomeni, da je treba biti natančen pri merjenju v čelo oziroma med oči napadalca. Pena brizgne učinkovino do 2,5 metra daleč, zahteva manj natančnosti pri usmerjanju v napadalca in je najbolj varna za tistega, ki se brani. »Če je napadalec zamaskiran ali nosi očala, pa je uporaba vseh vrst sprejev vprašljiva, saj učinkovina ne pride v stik z očmi in sluznico,« dodaja Mekinc.

Za uporabo spreja ni treba opraviti posebnega usposabljanja. »Z nekaj osnovnega treninga, kako se sprej drži in kako se odpre zapiralo ter pritisne, pa bo uporaba ob morebitnem napadu gotovo bolj učinkovita. Kupujemo jih pri preverjenih prodajalcih, kjer dobimo tudi osnovna navodila,« svetuje sogovornik. Sprej je treba usmeriti v oči, da je učinek najhitrejši. Z iztegnjeno roko poškropimo od tri- do petkrat. »Sprej deluje na sluznico. Najpogostejši poprovi spreji ne začnejo delovati v trenutku, ampak čez 5 ali 10 sekund. Ko sprej začne delovati, napadalca onesposobi za približno 45 minut: oči pečejo, se solzijo in zapirajo, pojavijo se težave pri dihanju, kašljanje, bruhanje, panika, poviša se krvni tlak, koža peče,« opisuje Mekinc. V trenutku, ko napadalec preneha napadati, je treba zbežati, poklicati pomoč in napad prijaviti policiji.

Spreji za storilce

Razpršilce je dopustno uporabiti v samoobrambi ali silobranu (to je obramba, ki je nujno potrebna, da žrtev odvrne od sebe ali koga drugega istočasen protipraven napad). Če razpršilec uporabimo v nasprotju s predpisi, storimo prekršek ali celo kaznivo dejanje. »Razpršilca nikakor ne uporabljamo za vsak primer, če bi nas kdo napadel,« pravi Damjan Sever, vodja sektorja za splošne policijske naloge na Policijski upravi Koper. Uradnih evidenc o uporabi solzivca med občani policija ne vodi, a prijave kažejo, da jih neredko uporabljajo tudi storilci kaznivih dejanj, da onesposobijo svoje žrtve. Po podatkih operativno-komunikacijskega centra so na območju Policijske uprave Koper v zadnjem letu zabeležili sedem uporab solzivca med občani, od tega so ga v štirih primerih uporabili storilci kaznivih dejanj zoper oškodovanca, je povedal Sever. Tako je denimo oškodovanec storilce, ki so mu vlamljali v hišo, zalotil in jih pregnal, ko pa jim je poskušal slediti, so uporabili solzivec in pobegnili. Koprski policisti so obravnavali tudi primer, ko je nasilnež uporabil sprej v medsosedskem sporu. Solzivec so prav tako uporabili neznanci, ki so poskušali vlomiti v avtomobil – poškropili so lastnika avtomobila, ki jih je pri vlomu zalotil.