Pregovor »Bolje pozno kot nikoli« bi ustrezno pospremil pozno obvestilo javnosti RTV Slovenija o novem koraku pri racionalizaciji poslovanja, ki stopa v veljavo že z marcem. Čeprav so nekateri zavezanci prve informacije o spremembah pri plačevanju RTV-prispevka prejeli že v začetku februarja, je RTV Slovenija širšo javnost šele v ponedeljek obvestila o prehodu na nov način pošiljanja položnic za plačilo RTV-prispevka.
Kako bo z zamudnimi obrestmi?
Kot smo poročali, bodo po novem vsi zavezanci za plačilo RTV-prispevka dvakrat na leto prejeli šest položnic hkrati. Prve takšne položnice, ki bodo pokrivale čas od marca do avgusta 2025, prihajajo na domače naslove v teh dneh. Velja omeniti, da sprememba velja za vse, ki še vedno prejemajo tiskane položnice.
Kako bo po novem z obračunom in plačevanjem morebitnih zamudnih obresti za neplačnike oziroma zavezance, ki več mesecev zapored ne bi poravnali prispevka? Sistem obračunavanja zamudnih obresti ostaja nespremenjen. Na RTV Slovenija pojasnjujejo, da se bodo zamudne obresti še naprej obračunavale skladno z veljavno zakonodajo. »Do zdaj so se obresti obračunale takoj po izvedenem zamujenem plačilu, po novem pa se bodo obresti prištele pri prvem naslednjem obračunu RTV-prispevka, to je pri obračunu za september. Prav tako bodo zavezanci opozorjeni na morebitne neplačane RTV-prispevke za mesece od januarja do avgusta 2025 v okviru obvestila, ki ga bodo prejeli v začetku septembra 2025 skupaj s položnicami za nadaljnjih šest mesecev.«
Tudi v tem primeru za prejemnike položnic v elektronski obliki sprememb ni. »Vsi, ki so že ali še bodo prešli na elektronsko prejemanje računov, pa bodo o morebitnem dolgu iz preteklih mesecev obveščeni sproti vsak mesec v sklopu obračuna RTV-prispevka za tekoči mesec.«
Več spregledanih računov?
RTV Slovenija se je za nov način pošiljanja položnic za plačilo RTV-prispevka odločila zaradi optimizacije poslovanja in zmanjšanja stroškov poštnine, obenem pa želi prispevati k trajnostnemu poslovanju z zmanjšanjem količine pošiljk.
Za mnenje o tem pristopu k racionalizaciji stroškov poslovanja smo se obrnili na Zvezo potrošnikov Slovenije. Njihova pravna pisarna na vprašanje, ali gre za razširjeno prakso zniževanja stroškov poslovanja, odgovarja, da za zdaj prakse, ko bi ponudniki za več mesecev vnaprej pošiljali račune za svoje storitve, še niso zasledili. »Če bo na vsakem od mesečnih računov korektno naveden datum plačila, po našem mnenju ne gre za kršitev določil zakona o varstvu potrošnikov. Menimo pa, da bi bilo dobro zavezancem, ki prejemajo račune v tiskani obliki, še dodatno pojasniti, da bodo prejeli račune, ki jih bo treba plačati v zaporednih mesecih.«
Ob tem opozarjajo, da bi se lahko zaradi novega načina pošiljanja položnic večkrat dogajalo, da bi se spregledalo račun in bi s tem prišlo do zamud pri plačilu.
Zgledovali so se po Hrvatih
Od kod so na RTV Slovenija prevzeli idejo o racionalizaciji stroškov poslovanja na račun manjše pogostosti pošiljanja tiskanih položnic? Pravijo, da so sledili praksam drugih organizacij in podjetij, ki so prešli na podobne modele pošiljanja računov. »Kot primer lahko navedemo Hrvaško radiotelevizijo (HRT), ki položnice za plačilo RTV-prispevka pošilja zgolj enkrat na leto. Glavni razlog za spremembo je zmanjšanje količine poštnih pošiljk, kar prinaša prihranke pri poštnini in tiskanju ter hkrati prispeva k trajnostnemu poslovanju – manj papirja pomeni manjši okoljski odtis.«
Tovrstna praksa je marsikje drugje že uveljavljena, saj številna podjetja in javne institucije prehajajo na zbirno pošiljanje računov ali pa popolnoma prehajajo na elektronske oblike obračunavanja. Dodajajo še, da s spremembo RTV Slovenija ostaja v koraku s trendi in ponuja zavezancem večjo fleksibilnost pri plačevanju, obenem pa vabi k prehodu na e-račun kot še boljšo alternativo (na elektronski naslov ali neposredno v spletno banko), ki bo še naprej potekalo mesečno, za plačevanje RTV-prispevka pa priporoča instrument direktne bremenitve (trajnik).
S prehodom na pošiljanje položnic dvakrat na leto namesto vsak mesec pričakujejo prihranke pri stroških poštnine, tiskanja in administrativnih procesih v okvirni višini dveh milijonov evrov.
