Bojan Križaj je najboljši in najbolj priljubljeni slovenski smučar doslej. Statistično o tem sicer priča le največje število zmag v svetovnem pokalu (med dekleti sta osem njegovih zmag sicer presegli Tina Maze s 26 in Ilka Štuhec z 11 zmagami), a marsičesa statistika ne more prikazati. Predvsem ne navdušenja, ki so ga v Sloveniji in tudi Jugoslaviji zbujali njegovi nastopi, s katerimi so se dejansko začeli zlati časi našega smučanja.

Ni sicer zmagoval tako prepričljivo kot v svoji najboljši sezoni Rok Petrovič, tudi olimpijska medalja se mu je v nasprotju z Juretom Frankom, Juretom Koširjem in Žanom Kranjcem izmuznila, a vse svoje zmage je moral doseči v neposrednem boju z najboljšim smučarjem vseh časov –​ Ingemarjem Stenmarkom. Križaj, ki je na progi bolj izstopal z elegantnim in umirjenim slogom kot z agresivnostjo, je bil eden redkih, ki so se lahko merili s Švedom, čeprav mu je večinoma moral priznavati premoč – to razkriva tudi kar 33 uvrstitev na stopničke. Plavolasi Tržičan je ob Stenmarku veljal za smučarja z najboljšo slalomsko tehniko, ki je prišla do izraza predvsem na najbolj strmih in zahtevnih progah, kot sta bili tisti v Wengnu in Kranjski Gori, kjer je zmagal po dvakrat.

Začetnik evforije

Križaj je bil začetnik prave smučarske evforije, zaradi katere so v Sloveniji med smučarski prenosi ustavljali delo in prekinjali pouk, navdušenje pa je zajelo tudi druge dele Jugoslavije in prispevalo k organizaciji olimpijskih iger v Sarajevu. Med letoma 1975 in 1987 je bil kar petkrat izbran za slovenskega športnika leta, kar je uspelo le še njegovemu sodobniku, plavalcu Borutu Petriču.

Bojan Krizaj of Yugoslavia competes in the slalom at the Sarajevo Winter Olympic Games. (Photo by © Wally McNamee/CORBIS/Corbis via Getty Images) / Foto: Wally Mcnamee

V Sarajevu leta 1984.  / Foto: Getty Images

»Naš Bojan«, kot ga je redno imenoval legendarni radijski reporter Franci Pavšer, je nase prvič opozoril leta 1975, ko se je v Wengnu s številko 65 zavihtel na 12. mesto, istega leta pa je nato še zmagal na mladinskem evropskem prvenstvu v Mayrhofnu. Takratni trener Tone Vogrinec, ki ga je večer prej spodbudil k osvojitvi medalje s prvo od svojih norih stav, je zaradi tega moral zaplavati v fontani sredi trga v popolni smučarski opremi s pancerji in smučmi vred. Leta 1977 se je Križaj v Madonni di Campiglio kot prvi Slovenec povzpel na stopničke (za Stenmarkom in Heideggerjem), leta 1979 je bil tretji v skupni veleslalomski razvrstitvi, januarja 1980 pa je v Wengnu dosegel tudi prvo slovensko zmago v svetovnem pokalu, ko mu je po petih drugih mestih končno le uspelo premagati Šveda. Vogrinec je tedaj zaradi stave ostal brez brkov.

Brez olimpijske medalje

A Bojan se slovenskim navijačem ni prikupil in segel do srca le zaradi uspehov, ampak so z njim neredko sočustvovali tudi zaradi smole, ki ga je pogosto spremljala. Leta 1980 je na olimpijskih igrah v Lake Placidu že veljal za enega favoritov, a se mu je v veleslalomu bronasta medalja izmuznila za pičli dve stotinki, na slalomu pa je nenadoma obstal sredi proge. Po pritožbi, da je na progi manjkal količek, je ponovno startal in s precej višjo številko dosegel četrti čas, a se je tik pred drugim tekom izkazalo, da je bil za napako vendarle kriv sam. Smolo je imel tisto leto tudi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala, ko se mu je tretje mesto izmuznilo le za točko. Naslednje leto se je prav zaradi tega odločil nastopiti tudi v kombinaciji, a je na smuku v Kitzbühelu tako grdo padel, da je vsem zastal dih. A kmalu zatem je še drugič zapored zmagal v Wengnu in tisto sezono osvojil tretje mesto v skupni razvrstitvi slaloma.

Njegova najboljša sezona je bila v letih 1986/1987, ko je zmagal v Kranjski Gori pred Petrovičem in Stenmarkom ter pred rekordnim številom gledalcev, nato pa še v Kitzbühelu in ob koncu sezone osvojil kristalni globus v slalomski razvrstitvi.

Leta 1982 mu ni uspelo osvojiti zgodovinske prve slovenske medalje na svetovnem prvenstvu, saj ga je z osvojitvijo brona v veleslalomu prehitel Boris Strel, se je pa nekaj dni kasneje več kot potolažil z osvojitvijo srebra v slalomu. Leta 1984 smo na olimpijskih igrah v Sarajevu z njim trepetali že ob odprtju, ko mu je pripadla čast svečane prisege v imenu športnikov. »Mislil sem, da bom opravil z levo roko, pa nisem. Organizatorji so najprej želeli, da prisego povem v srbskem jeziku, a sem jim dal jasno vedeti, da bom prisego povedal v slovenskem jeziku. Nekako so se sprijaznili. Zamislil sem si, da bom prisego povedal na pamet, a me je sredi govora zmanjkalo. Občinstvo na stadionu je videlo, da sem v težavah, pomagalo mi je z aplavzom, da sem lahko zadihal in zdrdral do konca. Bil sem popolnoma prepoten, a je nazadnje izpadlo simpatično,« se je kasneje spominjal. Na tekmah je osvojil sedmo in deveto mesto, a je vse skupaj rešila Juretova srebrna medalja.

Bojan Križaj21.10. 2024 Koncert, posvečen 90-letnici Tone Fornezzi -Tofa, Križanke. FOTO: Nik Erik Neubauer / Foto: Nik Erik Neubauer

Med koncertom ob 90-letnici Toneta Fornezzija - Tofa v Križankah. / Foto: Nik Erik Neubauer/dokumentacija

»Tedaj nisem bil v dobri formi, prisotna je bila tudi psihoza zaradi domačih iger, največji pritisk pa sem si ustvaril sam. V podzavesti sem vedel, da nisem bil sposoben za medaljo. Ko si v takem stanju, smučaš na silo in delaš napake, « je še dodal smučarski virtuoz, ki se je sčasoma kar dobro znašel pred mikrofoni. »Lekcijo komuniciranja sem prejel v srednji šoli v Ljubljani. Ko sem prišel iz Tržiča, so me gledali kot zarukanega Gorenjca s čudnim dialektom. Bil sem tarča posmeha, zato je bila slovenščina moja prednostna naloga vsakdanjega komuniciranja s profesorji in sošolci,« je nekoč zaupal novinarju Vitu Divcu.

Izvirno slovo

Njegova najboljša sezona je bila v letih 1986/1987, ko je zmagal v Kranjski Gori pred Petrovičem in Stenmarkom ter pred rekordnim številom gledalcev, nato pa še v Kitzbühelu in ob koncu sezone osvojil kristalni globus v slalomski razvrstitvi. Leta 1988 je na zadnji tekmi sezone in kariere v Salbachu ustavil tik pred ciljem, snel smuči in peš prečkal ciljno črto.

Bojan Kriaj in Ingemar Stenmark leta 1986 - Svetovni pokal Kranjska gora - 20. december 1986//FOTO: Nace Bizilj / Foto: Nace Bizilj

Bojan Križaj in Ingemar Stenmark leta 1986 v Kranjski Gori  / Foto: Nace Bizilj/dokumentacija

Po koncu kariere se je poskusil v podjetništvu in kot direktor na smučarski zvezi. Lani je z ekipo iz Bosne, kjer je bil pred leti med vlagatelji v apartmajsko naselje na Jahorini, predstavil projekt oživitve smučišča Kanin, a občine ni prepričal zaradi nejasnosti s financiranjem projekta. Pogovorom o poslovnem in zasebnem življenju ter nastopom v javnosti se oče štirih otrok, ki zdaj živi v Ljubljani, praviloma raje izogiba, še vedno pa rad igra golf in smuča, zdaj že z umetnimi kolki.

Priporočamo