Vsi smo že kdaj naleteli na obvestila o odpoklicu živil, ki nas opozarjajo na tveganja za zdravje. A kaj se zgodi, ko živilo, ki je bilo odpoklicano, pred tem že zaužijemo? To vprašanje je postavila tudi naša bralka Milena, ko je ugotovila, da je moka, ki jo je kupila v trgovini Hofer, zaradi možne prisotnosti verotoksične E. coli že bila odpoklicana. Še bolj skrb vzbujajoče je bilo, da je ta moka pristala tudi v pecivu, ki so ga pojedli njeni vnuki. »Po tem, ko smo izvedeli za odpoklic, smo ves čas spremljali zdravstveno stanje v družini, saj smo se bali, da bi se zastrupili ali da bi imeli kakšne črevesne težave.« Kako torej ravnati v takih primerih, ko že zaužijemo potencialno nevarno živilo, in kdo je odgovoren za to, da nas pravočasno obvestijo?
Odpoklic živila je postopek, pri katerem se nevarno živilo umakne iz trgovin in distribucije ter se obvešča potrošnike o nevarnostih, ki jih to živilo lahko povzroči. V Sloveniji je za obveščanje potrošnikov odgovoren izvajalec živilske dejavnosti, torej proizvajalci, distributerji in trgovci. Če je živilo potrošnikom že na voljo, mora izvajalec nemudoma ukrepati in ga odpoklicati.
Kot pojasnjujejo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so izvajalci živilske dejavnosti dolžni obvestiti potrošnike o nevarnih živilih na način, ki omogoča takojšnje prepoznavanje teh živil. To lahko vključuje obvestila na prodajnih mestih in na spletnih straneh ali preko drugih komunikacijskih kanalov. Uprava za varno hrano na svoji spletni strani redno objavlja seznam nevarnih in neskladnih živil, ki ga morajo potrošniki, če želijo biti redno obveščeni, tudi spremljati. Objavljen je na posebnem portalu Nevarni in neskladni izdelki. Vendar je dejstvo, da večina tega ne počne in da za odpoklic večinoma izvemo bolj ali manj po naključju, ko se nam izdelek pojavi na spletu ali vidimo obvestilo, ko gremo naslednjič v trgovino.
Kje je izvor okužbe?
Kljub temu, da se odpoklici živil izvajajo z določenim protokolom, se včasih zgodi, da potrošnik izdelek zaužije, preden je bil ta odpoklican. V takih primerih je ključno, da potrošniki nemudoma reagirajo. Prvo in najpomembnejše je, da se ob pojavih zdravstvenih težav obrnejo na osebnega zdravnika. V primeru večjih zdravstvenih težav se lahko izvajajo dodatni testi, ki pomagajo ugotoviti, kateri patogen je povzročil težave. Pri večjih izbruhih okužb z živili pa se vključijo tudi epidemiologi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki izvajajo raziskave, da ugotovijo vir okužbe in preprečijo širjenje bolezni.
Po besedah strokovnjakov z UVHVVR je pojav zdravstvenih težav zaradi zaužitja odpoklicanih živil precej redek. Če bi se vendarle pojavili simptomi, kot so driska, bruhanje ali bolečine v trebuhu, je priporočljivo takoj poiskati pomoč. Ob tem so pomembni tudi podatki o izvoru okužbe, ki jih zbirajo pri epidemioloških preiskavah, saj lahko ugotovijo, katera živila so bila vzrok za okužbo.
V Sloveniji, kot tudi v večini evropskih držav, je vzpostavljen celovit sistem varnosti hrane, ki zagotavlja, da živila, ki niso v skladu s predpisanimi standardi kakovosti ali varnosti, ne pomenijo nevarnosti za zdravje. Za večjo preglednost na področju skladnosti živil na seznamu niso samo nevarna živila, ki pomenijo tveganje za zdravje potrošnikov, temveč od oktobra 2023 dalje tudi živila, ki so iz določenega razloga neskladna, a še vedno varna za uživanje. Primer so lahko pomaranče, pri katerih so našli presežene vrednosti pesticidov, vendar so zaradi nizke koncentracije še vedno varne za uživanje.
Steklo v žitaricah
Pri odločanju, ali je živilo nevarno, se upoštevajo takojšnji učinki, na primer prisotnost tujkov, kot so stekleni koščki v žitaricah za zajtrk, ali pa dolgoročni učinki, kot je kadmij v krompirju. Če živilo pomeni tveganje za zdravje, mora biti umaknjeno iz prodaje. Izvajalci živilske dejavnosti morajo potrošnike o tem nemudoma obvestiti in jih opozoriti na nevarnost. V primeru odpoklica živil lahko potrošniki živilo vrnejo trgovini, tudi če so ga že uporabili.
Kljub strogi zakonodaji, ki ureja varnost hrane, imajo tudi potrošniki pomembno vlogo pri zagotavljanju varnosti hrane. To vključuje pravilno ravnanje z živili, njihovo shranjevanje, čiščenje in pripravo. Kljub vsem preventivnim ukrepom pa je pomembno, da se potrošniki zavedajo, da stoodstotne varnosti hrane ni mogoče zagotoviti. Ob tem je izredno pomembno, da se potrošniki pozorno seznanijo z obvestili o odpoklicih, saj lahko na ta način zaščitijo sebe in svoje bližnje pred nepotrebnimi tveganji.
Ker v življenju ni nič popolnoma brez tveganja, tudi v svetu hrane ni mogoče zagotoviti, da ne bo prišlo do napak. Kljub visokim varnostnim standardom so odpoklici živil še vedno nujni, da se preprečijo potencialno hude posledice za zdravje ljudi. Potrošniki so ključen člen v tem sistemu in lahko z odgovornim ravnanjem pomembno prispevajo k večji varnosti hrane na naših krožnikih.
Odpoklici živil so resna opozorila na morebitne nevarnosti, ki prežijo na naša živila. Pomembno je, da potrošniki spremljajo obvestila o odpoklicih in se v primeru zaužitja nevarnega živila takoj posvetujejo z zdravnikom. Hkrati se morajo proizvajalci, distributerji in trgovci še naprej truditi za čim večjo varnost živil ter obveščanje potrošnikov, da bi se tveganja čim bolj zmanjšala. Na ta način lahko ohranimo zaupanje v varnost hrane, ki jo uživamo vsak dan.
