Da bi izpolnili pogoje za upokojitev po novi pokojninski reformi, bo moralo veliko zaposlenih delati tja do 67. leta, čeprav študije kažejo, da delavci z leti ne (z)morejo več delati toliko, kot so lahko v mlajših letih. Starost dokazano vpliva na spremembe delovnih zmožnosti.
»Strokovnjaki s področja psihologije dela in izvajalci psiholoških pregledov v okviru medicine dela, prometa in športa opažamo, da je psihično zdravje zaposlenih, starejših od 50 let, ključni dejavnik njihove delovne sposobnosti in kakovosti življenja ter močno odvisno od delovnih pogojev, življenjskega sloga in individualne prilagodljivosti na spremembe. Gre za starostno skupino prebivalstva, v kateri se število bolniških odsotnosti najbolj povečuje, vzroki zanje pa niso le na fizični, temveč vse pogosteje tudi na psihični ravni. Veliko zaposlenih se sooča s pritiskom nenehnih sprememb v delovnem okolju, digitalizacijo in hitrim tempom dela, kar lahko hitro vodi v občutek odtujenosti in zmanjšano zavzetost za delo. Poleg tega se pojavlja tudi 'psihološka utrujenost', ko ljudje vse bolj težijo k upokojitvi in iskanju načinov, kako se čim prej umakniti s trga dela,« ugotavlja Anamarija Toth Kostevc, psihologinja in direktorica Psihološkega centra Plus rešitve.
Ko se zaposleni po upokojitvi hitro 'pozdravijo' …
S staranjem delovne sile se povečuje izpostavljenost stresu, izgorelosti ter upadanju kognitivnih in psihofizičnih sposobnosti, kar lahko vpliva na produktivnost, motivacijo in varnost pri delu. Podatki kažejo, da dolgotrajne bolniške odsotnosti pri tej starostni skupini v povprečju trajajo 23 dni, kar odraža tako fizične kot psihične obremenitve. Poleg kroničnih bolezni – kot so bolezni srca in ožilja ter mišično-skeletne težave – opažajo tudi povečano prisotnost tesnobe, depresije in drugih duševnih motenj, ki lahko vplivajo na zmanjšano delovno učinkovitost.
»Naše izkušnje v psiholoških ocenah in svetovanju pri preventivnih pregledih za medicino dela kažejo, da ima večina starejših zaposlenih visoko stopnjo delovne zavezanosti. Kljub temu se pogosto soočajo s povečanim kognitivnim naporom, težavnim prilagajanjem na tehnološke spremembe ter psihosocialnimi izzivi, kot so občutek zmanjšane vrednosti, izguba avtonomije ali strah pred upokojitvijo. Poleg tega so v delovnih okoljih, kjer ni ustrezne podpore, bolj izpostavljeni občutkom osamljenosti in nižji motivaciji za delo,« našteva Toth Kostevc nekaj značilnosti starejših zaposlenih. Dodaja, da je skrb za duševno zdravje ter ergonomske prilagoditve delovnih mest ključnega pomena za ohranjanje delovne sposobnosti starejših zaposlenih.
Ker se pričakovana starost upokojitve zvišuje, bo psihološka ocena delovne sposobnosti vse pomembnejša – tako z vidika zagotavljanja varnosti na delovnem mestu kot tudi pri preprečevanju prezgodnjega izčrpanja zaposlenih. Vse več je namreč bolniških odsotnosti zaradi duševnih in vedenjskih motenj, med ključnimi dejavniki pa izstopajo izgorelost, občutek nizke vrednosti na delovnem mestu in stres zaradi delovnega okolja.
»Po drugi trani vse pogosteje opažamo pomanjkanje motivacije za delo, kar pomembno vpliva na pogostost in trajanje bolniških odsotnosti. Iz prakse vemo, da se mnogi zaposleni po upokojitvi hitro 'pozdravijo' in nadaljujejo z delom na lastno željo, kar kaže na dejstvo, da je pri bolniških odsotnostih v tej starostni skupini pomemben psihološki vidik. Velik delež zaposlenih si želi biti doma in z bolniškimi odsotnostmi predčasno prehajati v pasivno fazo življenja. Ta trend dodatno potrjuje dejstvo, da imamo v Sloveniji vse več aktivnih upokojencev, ki po formalni upokojitvi ponovno vstopajo na trg dela, kadar imajo za to interes in možnosti. Le-ti nato opravljajo delo brez težav in bolniških odsotnosti,« ugotavlja sogovornica.
Starost ne pomeni nujno nižje učinkovitosti
Raziskave s področja psihologije dela in kognitivne psihologije kažejo, da nekatere kognitivne funkcije s staranjem upadajo, medtem ko druge ostajajo stabilne ali se celo izboljšajo. »Za opravljanje določenih nalog, predvsem tistih bolj zahtevnih, lahko torej starejši porabijo več časa, kar pa ne pomeni nujno nižje učinkovitosti, saj jim bogate izkušnje in visoka raven delovne etike pogosto omogočajo natančno delo z manj napakami. Specifično je področje nalog, ki zahtevajo hitro prilagajanje vedno novejšim in hitrejšim tehnologijam ter postopkom, kjer ni kompenzacijskih strategij.«
Z vidika podaljševanja delovne dobe so po oceni Anemarije Toth Kostevc še posebej problematične panoge, ki zahtevajo večje fizične in psihične obremenitve, kot so gradbeništvo, fizično zahtevna predelovalna industrija in proizvodnja, transport in logistika, zdravstvo, socialno varstvo ter druge storitve, ki zahtevajo delo z ljudmi. Te panoge povečajo tveganje poškodb in kroničnih mišično-skeletnih težav, psihične izčrpanosti in izgorelosti, upad motivacije za delo pa je običajno večji.
Po njenem mnenju bi bilo smiselno, da podjetja sistematično pristopajo k prilagoditvam dela. Ukrepi, kot so skrajšan ali fleksibilen delovni čas, več dni dopusta, ergonomske in druge prilagoditve delovnih nalog bi lahko koristile ne le zaposlenim, pač pa tudi delodajalcem, saj bi lahko s tem zmanjšali prepogoste bolniške odsotnosti in povečali produktivnost. Hkrati bi bilo pri starejših zaposlenih smiselno ugotoviti njihov potencial, kompetence ter sposobnosti. S tem bi podjetje lahko ponudilo starejšemu zaposlenemu drugačno, mogoče bolj zanimivo delo, kot je na primer mentorstvo, koordinatorstvo za socialne aktivnosti v podjetju in podobno. Torej, da bi organizacija prepoznala potencial izven klasičnih delovnih nalog in s tem poskusila posameznika motivirati, da ostane aktiven v podjetju dlje in mogoče še na drugačen način.
Meni, da bi se morala tudi zakonodaja prilagoditi starajoči delovni sili. Slovenska zakonodaja sicer že vključuje nekatere ukrepe, kot so dodatni dnevi dopusta, delo brez izvajanja dela v nočni izmeni in zaščita pred odpovedjo, vendar to v praksi pogosto ni dovolj. Premalo pozornosti se namenja tudi sami motivaciji starejših za opravljanje dela. »Verjetno bi bila potrebna celovita zakonodajna strategija, ki bi delodajalcem omogočala prilagoditve, starejšim zaposlenim pa ustrezne pogoje za delo v zadnjih letih delovne dobe,« še zaključuje.
