Če v denarnici ne nosimo po 10 ali 20 tisoč evrov gotovine, jih prav tako ne bi smeli nositi na svojih bančnih karticah, opozarja vodja službe varnosti pri banki Intesa Sanpaolo Đani Begić. A kot pravi, ima še vedno ogromno bančnih uporabnikov dnevni in mesečni limit porabe nastavljen na vrtoglavo visoke zneske, kar je povsem nesmiselno. »To, da komitenti omejijo dnevni ali mesečni limit na bančnih karticah, je prvi korak, s katerim lahko omejijo škodo zaradi spletne prevare. Banka tega ne more narediti namesto njih. Prav tako lahko omejijo geolokacijo, denimo zaklenejo bančno kartico za nakupe zunaj Evropske unije. Pametno je uporabljati predplačniško kartico z omejenim zneskom ali virtualno kartico, ki jo lahko komitent sam kreira zgolj za posamezen nakup,« našteva nekaj zaščitnih ukrepov Begić. Vsaka banka ima še svoje rešitve, zato je prav, da se komitent pri svoji banki pozanima, kakšno zaščito ima na voljo.

Brez čakanja

Predvsem pa se mora komitent že danes izobraziti, kaj mora storiti v primeru, da postane žrtev spletne prevare in so mu vdrli v spletno banko. Treba je namreč ukrepati nemudoma.

»Najprej pokličemo banko. Zato je dobro imeti telefonsko številko banke vedno pri roki. Banke imajo zelo kratek časovni okvir, ko lahko prijavljeno transakcijo zaustavijo; če ne pri sebi, tudi pri drugi banki, preden so denarne mule ta denar že poslale naprej in se ga ne da več izslediti. Pri tem sicer ni veliko možnosti za uspeh, saj so spletni prevaranti zelo hitri, a vsekakor je treba poskusiti. Zatem stranka pridobi podatke o transakcijah od banke in vse to odnese na policijo,« poudarja Begić. Ne nazadnje je prijava policiji koristna tudi zato, da pripomore, da ne nasede še kdo drug.

Banke sproti obveščajo komitente o spletnih prevarah, ki so v določenem obdobju najpogostejše: neposredno v mobilno aplikacijo, po elektronski pošti in na spletni strani. A jih stranke rade spregledajo. »Različni tipi prevar namreč prihajajo k nam v tokovih. Pozorni smo in sproti obveščamo komitente, naj bodo pozorni na točno določen tip prevare. A nekateri imajo celo onemogočeno pošiljanje obvestil, tako da jih banke ne moremo obvestiti, niti ko na banki zaznamo sumljive transakcije na njihovem računu,« opozarja Begić.

Vse več prevar

Največjo težavo imajo banke s transakcijami, ki jih komitent sam odobri. »Stranka sama potrdi, da hoče nakazati znesek na določen račun. Banke take transakcije ne moremo preprečiti. Določene transakcije lahko prepoznamo in jih uspemo zaustaviti ter o tem obvestimo komitenta. Na žalost pa se zgodi, da nas komitent ne posluša in vztraja, da plačilo gre naprej,« je razkril Đani Begić. Za vse, ki bi si radi odprli oči o razsežnostih spletnih prevar, je na voljo nacionalni program ozaveščanja Varni na internetu, kjer so predstavljene vse prevare. Prav tako ima Združenje bank Slovenije svoj program Pazi.se.

Lani so žrtve v Sloveniji policiji prijavile 2000 spletnih prevar, s skupno škodo preko 30 milijonov evrov. Lani so tako zabeležili za 37 odstotkov več prijav kot v letu 2023. Prevar bo z umetno inteligenco samo še več.

Koprska policijska uprava je prva v Sloveniji ustanovila posebno delovno skupino za obravnavo spletnih goljufij, v kateri delujejo policisti in kriminalisti specialisti s področja računalniške kriminalitete. »Trenutno obravnavamo 80 prijav goljufij, ocenjena škoda pa je 400.000 evrov,« je povedala vodja delovne skupine Darja Štembergar iz policijske postaje Kozina.

Pet najpogostejših goljufij

Črtomir Kuret iz sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Koper opozarja na pet vrst najpogostejših goljufij. Gre za lažna elektronska sporočila ali spletne strani, ki poskušajo od uporabnika pridobiti občutljive podatke, kot so bančni podatki in gesla, lažne investicijske ponudbe, ki obljubljajo visoke donose z nizkimi tveganji. Podjetja pa so žrtve goljufij, ko storilci prestrežejo elektronsko korespondenco med podjetji in spremenijo številko bančnega računa, kamor je treba nakazati denar. Prav tako beležijo številne goljufije prek družbenih omrežij, kamor sodijo tudi romantične goljufije, in lažne spletne trgovine, ki ponujajo poceni izdelke, ki jih uporabnik ne prejme ali pa so te izredno slabe kakovosti.