Ponekod v Istri in na Krasu se te dni jezijo nad rekreativnimi nabiralci, ki v iskanju divjih špargljev stikajo po zasebnih gozdnih parcelah. Po vaseh v Brkinih so pred časom krajani zahtevali ukrepanje, ker so gobarji parkirali svoja vozila vsevprek in s polnimi košarami zapuščali gozdove. Zasebnik je zaradi »nedeljskih izletnikov« ostal brez pridelka kostanjev, ki jih je gojil na svoji, posebej označeni gozdni parceli pod Trnovsko planoto … Posamezniki se na družbenih omrežjih še pohvalijo s fotografijami na desetine kilogramov nabranih gob ali celo tekmujejo v tem, kdo je nabral več.
Marsikdo se še ni naučil niti osnov gozdnega bontona, kaj šele dolžnosti ravnanja z gozdom. V Sloveniji, ki je z gozdom med najbogatejšimi državami v Evropi, lahko prosto stopamo v gozdove, ni pa vse dovoljeno. Tudi nabiranje plodov je omejeno. Pravilnik o varstvu gozdov določa, da posameznik lahko za lastne potrebe na dan nabere največ dva kilograma gob, kostanja, borovnic, malin, robidnic, gozdnih jagod, brusnic, mahov ter največ kilogram čemaža.
Gozdarji s tehtnicami
V Zavodu za gozdove Slovenije so od leta 2022 okrepili gozdarski nadzor, potem ko so s pandemijo covida ljudje še bolj množično začeli obiskovati gozdove. »Lani smo opravili več kot 18.000 ur nadzora, od tega več kot 3000 ur zunaj delovnega časa, ob vikendih, ko je največji naval. Naša naloga je predvsem ozaveščati obiskovalce, da v gozdovih ni vse dovoljeno. Ob hujših kršitvah pa predlagamo uvedbo prekrškovnega postopka na pristojne inšpekcije,« pravi Gregor Danev, direktor zavoda za gozdove.
V predlogu novele zakona o gozdovih, ki je pred nekaj dnevi pristal v medresorskem usklajevanju, zavod dobiva večje pristojnosti pri nadzoru, da bi lažje stopil na prste kršiteljem. Med drugim bodo lahko gozdarji ob sumu kršitve legitimirali obiskovalce gozdov ter tudi pregledali in stehtali nabrane gobe in druge pridelke. Nadzorniki bodo s seboj v gozdu imeli tehtnice. »Tako bomo ob ugotovljeni kršitvi nemudoma predlagali prekrškovni postopek,« opisuje Danev.
V gozdu poleg rekreativnih nabiralcev spremljajo tudi vse več kolesarskih navdušencev. Širi se nov trend nočnega kolesarjenja po gozdu. Čeprav je takšna rekreacija mogoče komu izziv, ima lahko resne posledice za gozdne živali. Svetloba močnih luči in hrup v nočnem času zmotita njihov naravni ritem, saj prav ponoči potrebujejo mir za hranjenje ali počitek, opozarjajo v zavodu.
S štirikolesniki in motorji hrumijo po gozdu
Še hujši problem povzročajo motokrosisti ter vozniki štirikolesnikov in motornih sani. Celo organizatorji iz tujine pripravljajo mednarodne vožnje po slovenskih gozdovih, največ na Pohorju, v snežniških in kočevskih gozdovih. »Tovrstne vožnje so prepovedane in so groba motnja v gozdovih. Lani smo na tujih spletnih straneh odkrili kar nekaj napovedi takih prireditev ter se podali v akcijo skupaj s policijo in inšpekcijo,« pove Danev. Tudi to bo strožje urejala prihajajoča novela zakona o gozdovih. Cilj ukrepov je ozaveščati ljudi, da je treba gozdove ohraniti za zanamce.
Žledolom, vetrolomi, požar …
Slovenski gozdovi so še vedno v dobri kondiciji, kljub temu da so v zadnjem desetletju doživeli različne ujme: žledolom v letu 2014, vetroloma v letih 2017 in 2018, velik požar na Krasu leta 2022 pa še vetrolom in poplave v letu 2023. Po obsežnih ujmah se vselej razmnožijo podlubniki oziroma lubadarji, ki napadajo poškodovano drevje in se razširijo tudi na zdravi del gozda. »Do sedaj smo sanirali že približno 85 odstotkov gozdov, ki so jih prizadele ujme,« pravi Danev.
Dobra novica iz slovenskih gozdov je, da se lesna zaloga povečuje in znaša v povprečju 303 kubične metre na hektar. Za Slovenijo so značilni zelo pestri gozdovi in cilj gozdarjev je to naravno danost ohranjati. »V vrstno pestrih gozdovih je manjša možnost, da je traba zaradi poškodb posekati velike površine gozdov v primeru ujm in škodljivcev. Zagotavljajo večjo stabilnost,« potrjuje. Gozdarji prav tako skrbijo za to, da imamo po vsej Sloveniji uravnoteženje razvojnih faz gozdov, od mladega drevja do za sečnjo starejših gozdov. Bukev in smreka sta še vedno najbolj zastopani drevesni vrsti; tretjino slovenskih gozdov predstavlja bukev, prisotnost smreke je padla pod 30 odstotkov, sledita hrast in javor.
Nekateri niti ne vedo, kje imajo gozd
Najbolj ogroženi so gozdovi, ki so jih v zgodovini pospešeno spreminjali v smrekove. »Zasmrečeni gozdovi so najbolj ranljivi za vetrolome in napade podlubnikov. Tako nam izpade gozdni sestoj na večjem območju, na katerem moramo pomagati naravi, da se obnovi. Energije, ki jo daje narava, človek ne more nadomestiti, mi lahko naravi samo pomagamo,« poudarja Danev. Zaradi podlubnikov je lani nastalo za 512 hektarjev ogolelih površin.
Nujno opravilo za vsakega lastnika gozda je pravočasna sanitarna sečnja po ujmah: lani je predstavljala kar 45 odstotkov v skupnem poseku v slovenskih gozdovih. »Če poškodovanih dreves ne pospravimo, omogočajo zalego za nove generacije podlubnikov,« opozarja sogovornik. V zavodu ugotavljajo, da je to čedalje težje doseči. Kar 80 odstotkov gozdov pri nas je v zasebni lasti. Na podeželju, kjer so lastniki navezani na svoje gozdove, jih sami pregledujejo in to tradicijo prenašajo na mlajše generacije. »Največje probleme srečujemo pri razdrobljenem lastništvu in tam, kjer lastniki niso več povezani z gozdom. Ti lastniki so velikokrat presenečeni, ko jim gozdarji z odločbo sanitarne sečnje določijo, denimo da morajo v mesecu dni pospraviti smreke iz gozda. Nemalo lastnikov sploh ne ve, kje so njihovi gozdovi,« pravi Danev.
Poudarja pa, da je pri sečnji na prvem mestu varnost; približno polovica hujših nesreč je posledica neprimerne opreme, ko ljudje delajo brez čelade, rokavic in protiureznih hlač. »Vedno več je starejših lastnikov gozdov; ko začutijo, da sečnje ne morejo več varno opravljati, naj najamejo usposobljene izvajalce,« poziva.
Gregor Danev ocenjuje, da večina nasvete gozdarske stroke upošteva, toliko bolj po ujmah in podnebnih spremembah, s katerimi se soočamo. »Skupaj z gozdarskim inštitutom in biotehniško fakulteto poudarjamo, da je treba aktivno gospodariti z gozdovi. Del gozdov pa tudi prepuščamo naravi in se na podlagi tega učimo, kako delati z njimi. Je pa včasih težko. V naše delo se predvsem v mestnih gozdovih ob domala vsakem poseku čustveno vpleta čedalje več posameznikov, pri katerih s strokovnimi argumenti težko prodremo.«
Opažajo, da za poklice gozdarske stroke vlada več zanimanja; delo z naravo in zunaj pisarn očitno spet postaja privlačno. Na fakulteti imajo vpisna mesta polno zasedena. Zelo pa primanjkuje gozdarskih delavcev za sečnjo in spravilo lesa. V Zavodu za gozdove Slovenije, ki ima poleg centrale v Ljubljani 14 območnih enot, je skupno 757 zaposlenih, od tega je 450 gozdarskih strokovnjakov po krajevnih enotah.
