Bodo slovenski medvedi spet potovali v druge evropske države? Minister za naravne vire in prostor Jože Novak pri kolegih iz drugih držav EU povprašuje, ali bi v svoje gozdove sprejeli kakšnega našega medveda. Za zdaj še nima nobenega odgovora. Tudi evropsko komisarko za okolje, vodno odpornost in krožno gospodarstvo Jessiko Roswall je nedavno prosil za nasvete, kako bi lahko znižali število medvedov. Populacija rjavih medvedov je v Sloveniji dosegla raven, ki bistveno presega ugodno stanje in otežuje sobivanje z ljudmi, poudarja minister.
Spomnimo, Slovenija je pred dvema desetletjema že preselila medvede v francoske Pireneje in italijanski Trentino, da bi jih tam v okviru evropskega projekta ponovno naselili, a je selitev spremljalo nasprotovanje lokalnega prebivalstva.
800 medvedov je ciljno število
Rjavi medved je zaščitena žival. A odstrel je pri nas izjemoma dovoljen. Gostota medvedov na kvadratni kilometer je v Sloveniji največja na svetu. Medvedi se lahko zaradi številnosti na nekaterih naseljenih območjih prebivalcem preveč približajo, zaradi česar prihaja do konfliktov. »Glede na razpršeno poseljenost in konflikte med medvedom in človekom je medvedov pri nas preveč. Najnovejši podatki kažejo, da je pri nas od 900 do 1050 medvedov. Zato smo predlagali ministrstvu, da še za dve leti odredi višji odstrel, da pridemo na ciljno populacijo 800 medvedov v jesenskem obdobju. Po tem pa samo še ohranjamo populacijo na tej ravni. Stroka ugotavlja, da pri populaciji nad 800 medvedov število konfliktov zelo hitro narašča,« pojasnjuje Gregor Danev, direktor Zavoda za gozdove Slovenije.
Medvedje so po zimskem dremanju že zapustili brloge in jih lahko pogosteje srečamo, tudi medvedke bodo kmalu začele sprehajati letošnje mladiče. Z vse bolj milimi zimami pa lahko medveda pri nas srečamo tudi sredi zime, opažajo v zavodu za gozdove.
V letu 2023 so lovci ustrelili 240 medvedov, 24 je bilo izgub. Za leto 2024 je ministrstvo odredilo odvzem 176 medvedov iz narave, največ na jugu Slovenije, kjer je večja gostota populacije in s tem več konfliktov med živaljo in človekom. Za leto 2025 ministrstvo odredbe za odstrel medvedov še ni izdalo. »Postopek smo začeli januarja in še poteka, zato konkretnih pojasnil v zvezi z vlogo in odgovora glede izdaje odločbe ne moremo podati,« so zapisali na ministrstvu. Strokovno mnenje za izdajo odločbe za odstrel so pripravili zavod za gozdove, zavod za varstvo narave in biotehniška fakulteta. Stroka soglaša, da je odstrel medvedov najbolj primeren način uravnavanja populacije. Druge možnosti, kot so preselitev na drugo mesto v naravi, sterilizacija, zadrževanje v ujetništvu, niso sprejemljive in zadovoljive. Devetnajst medvedov je lani končalo v prometni nesreči, ko so zašli na cesto.
Za odstrel medvedov pa nočejo niti slišati naravovarstveniki. Okoljska organizacija Alpe Adria Green je v preteklosti s tožbo že skušala ustaviti odstrel medvedov, a je upravno sodišče njihovo tožbo zavrnilo.
Šakal presenetil tudi stroko
Lovci iz večjega dela Slovenije v zadnjem obdobju vse bolj opozarjajo na velike težave, ki jih povzroča tudi šakal, ki je preplavil lovišča in povzroča spremembe v okolju. Lovci ocenjujejo, da preganja divjad in bo vse bolj ogrožal tudi pašno živino. »Opažamo bistveno zmanjšanje števila srnjadi v naših loviščih, kar sovpada z naraščanjem števila zlatih šakalov,« so zapisali v Lovski zvezi Slovenije. »Šakal se je res razmahnil, kar je presenetilo tudi strokovnjake. Predvsem nižinski deli, na Primorskem in Krasu, so najbolj izpostavljeni, pa tudi drugod štejejo zelo veliko število odstreljenih šakalov. Kar nekaj let bo potreben visok odstrel, da bi dosegli ravnovesje populacije z okoljem,« pritrjuje Gregor Danev. Šakal nima naravnih sovražnikov razen volka. »Glavni razlog za tako razširitev šakala po Evropi je bilo verjetno veliko zmanjšanje oziroma lokalno izumrtje populacij volkov, ki so za šakala glavni tekmeci. Na območjih, kjer živijo volkovi, ni šakalov oziroma so v manjšem številu,« ugotavljajo na Lovski zvezi Slovenije. Tudi na Balkanu in v Italiji imajo velike težave z omejevanjem porasta šakala.
