Svet obseda nova zdravstvena mrzlica. Iskanje popolne postave in hitre izgube kilogramov je z razvojem sodobne medicine dobilo nov pospešek v obliki injekcij, ki vsebujejo učinkovino semaglutid. Ta snov, ki je primarno indicirana za zdravljenje sladkorne bolezni tipa II in debelosti, je zaradi izjemnih rezultatov postala globalni fenomen. Vendar pa ima vsaka medalja svojo temno plat. Zaradi velikega medijskega pritiska, želje po zasebnosti ali preprosto iskanja cenejših alternativ se tudi vse več Slovencev obrača na nelegalni črni trg. Tam pa namesto obljubljene vitkosti pogosto kupijo nevarnost, ki se lahko konča tragično.
Da nakupovanje zdravil na recept prek spleta pomeni igranje ruske rulete z lastnim zdravjem, dokazujejo pretresljive zgodbe iz tujine, ki odmevajo tudi pri nas. Pred kratkim je javnost pretresel primer ženske, ki je prek družbenega omrežja kupila domnevno injekcijo za hujšanje zunaj uradne lekarniške mreže. Že slabih dvajset minut po vbrizganju snovi je zaradi nenadnega in drastičnega padca sladkorja v krvi padla v diabetično komo. Življenje sta ji rešili hči, ki jo je pravočasno našla, in hitra zdravniška pomoč v bolnišnici. Izkazalo se je, da v kupljenem peresniku sploh ni bilo semaglutida, temveč inzulin. Če človek, ki ne potrebuje inzulina, prejme visok odmerek tega hormona, lahko to vodi v epileptične krče, trajne poškodbe možganov ali celo smrt. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da uporaba ponarejenega zdravila s semaglutidom lahko povzroči popolnoma neučinkovito zdravljenje zaradi nepravilnega odmerjanja, kontaminacije s škodljivimi snovmi ali uporabe neznanih oziroma nadomestnih sestavin. Še posebno pa tveganje povečuje sam način vnosa, saj gre za subkutano oziroma podkožno injiciranje, ki ob oporečnih snoveh neposredno ogroža človeško življenje.
Anonimni prodajalci
V Sloveniji uradni organi do zdaj neposredno na terenu še niso potrdili fizične prisotnosti ponaredkov. Kljub temu pa Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) opozarja, da glede na zaznane spletne strani obstaja precejšnja verjetnost, da so takšni izdelki v prodaji zunaj legalne verige prisotni tudi na našem trgu. Agencija je v zadnjih dvanajstih mesecih prejela okrog 30 prijav, povezanih z zdravili z učinkovino semaglutid oziroma izdelki, ki se oglašujejo kot agonisti GLP-1, pri čemer je večina teh prijav prispela v lanskih poletnih mesecih. Približno tretjina teh prijav se je nanašala na nelegalno ponujanje in sum prodaje teh zdravil prek spletnih trgovin. Poleg spletnih trgovin nadzorniki opažajo tudi primere nelegalne prodaje fizičnih oseb na družbenem omrežju facebook, spletnih forumih in celo na oglasnem portalu Bolha.
Nadzor nad temi preprodajalci je izjemno zahteven, saj se nelegalne mreže hitro prilagajajo. Spletne strani, ki ponujajo nakup zdravil na recept brez obveznega pregleda, so brez izjeme nezakonite, saj slovenska zakonodaja ne dopušča prodaje takšnih zdravil prek spleta, temveč le osebno izdajo v fizičnih lekarnah. Te problematične strani so največkrat v slovenskem jeziku, vendar so registrirane z lažnimi ali prikritimi podatki v tujini, njihove domene pa se nenehno spreminjajo. Predstavniki JAZMP pojasnjujejo, da v praksi dejanskega upravljalca spletne strani pogosto sploh ni mogoče identificirati, kar onemogoča učinkovito sankcioniranje. Tudi v primerih, ko inšpekcijskim organom uspe doseči zaprtje posamezne spletne strani, se običajno že v zelo kratkem času pojavi skoraj identična stran pod drugim spletnim naslovom. Gre za dobro organizirane in prilagodljive mreže nelegalne prodaje, ki brezsramno izkoriščajo obup in veliko povpraševanje po semaglutidu. Potrošniki morajo biti pozorni tudi na dejstvo, da javno objavljanje in omenjanje teh zdravil z lastniškimi imeni v medijih in na forumih lahko hitro meji na prepovedano nedovoljeno oglaševanje zdravil na recept. Približno polovica vseh prijav agenciji se namreč nanaša prav na takšne tekstovne ali slikovne omembe v prispevkih na uveljavljenih portalih, kar nehote še dodatno spodbuja ljudi k iskanju nelegalnih virov.
Ko se obrnemo na organe pregona, postane jasno, da je realne razsežnosti črnega trga v številkah težko ujeti. Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija je pojasnil, da slovenska policija ne vodi statističnih podatkov o primerih nelegalne preprodaje, tihotapljenja ali ponarejanja zdravil z učinkovino semaglutid. Iz javno dostopnih informacij pa je po njihovih besedah razvidno, da tovrstno statistiko vodi JAZMP in da so ti primeri v porastu. Policija v mednarodnih akcijah na tem področju ni sodelovala, prav tako ne beležijo primerov kaznivih dejanj po 233. členu kazenskega zakonika, ki se nanaša na neupravičeno uporabo tujega imena, oznake ali modela pri prodaji ponarejenih zdravil. Večina zaznanih primerov je tako prepuščena inšpekcijskemu nadzoru, carinskim organom in zdravstvenim opozorilom.
V lekarni ponaredkov ne more biti
V nasprotju z divjim zahodom na spletu pa je uradna dobavna veriga v Sloveniji izjemno varna in strogo nadzorovana. Od leta 2019 se v državah Evropske unije izvaja posebna uredba o zaščitnih elementih, ki preprečuje vstop ponaredkov v lekarne. Vsako posamezno pakiranje zdravila na recept mora imeti edinstveno oznako, zakodirano v dvodimenzionalno črtno kodo, in pripomoček za zaščito pred poseganjem v embalažo. Proizvajalec te unikatne podatke naloži v osrednji sistem, farmacevt v lekarni pa ob izdaji kodo skenira in jo deaktivira. Če bi sistem zaznal kodo, ki ne ustreza bazi ali je že bila uporabljena, se takoj sproži alarm, farmacevt pa takšnega pakiranja ne sme izročiti pacientu in mora nemudoma obvestiti JAZMP. Poleg tega morajo lekarnarji fizično pregledati celovitost škatlice in se prepričati, da nihče ni nepooblaščeno odpiral ovojnine. Možnost, da bi kupec v slovenski lekarni prejel ponaredek, je zato praktično nična.
V zgodbo se aktivno vključujejo tudi sami proizvajalci teh iskanih zdravil. Iz slovenske podružnice farmacevtskega podjetja Novo Nordisk sporočajo, da varnost bolnikov postavljajo na prvo mesto, saj ponarejena zdravila predstavljajo resno tveganje, ker njihova kakovost in vsebina nista zagotovljeni. Farmacevtski velikan aktivno spremlja spletne ponudbe, sumljive primere prijavlja JAZMP in sodeluje pri odstranjevanju nezakonitih strani ter preiskavah pristnosti. Ob sumljivih vzorcih opravijo podrobno analizo embalaže, serijskih označb in drugih zaščitnih elementov ter primer posredujejo svojemu globalnemu oddelku za varnost produktov. Hkrati opozarjajo, da je ponaredke pogosto nemogoče zanesljivo prepoznati samo na podlagi videza, zato odsvetujejo, da bi ljudje sami presojali pristnost izdelkov. Edina zanesljiva zaščita je pridobitev zdravila na recept v pooblaščenih lekarnah.
Prav tako so iz podjetja Novo Nordisk sporočili, da glede preskrbe s semaglutidom na slovenskem trgu ni več težav. Čeprav je izjemno globalno povpraševanje v preteklih letih vplivalo na slabšo razpoložljivost, so v podjetju nenehno povečevali proizvodne zmogljivosti. Za letošnje leto zagotavljajo, da motenj v oskrbi v Sloveniji ni bilo in jih tudi ne pričakujejo, tako da so količine za bolnike s sladkorno boleznijo in debelostjo stabilne, kar potrjujejo tudi uradni podatki JAZMP.
Ker zdravila z nezakonitih spletnih strani pogosto izdela nekvalificirano osebje v popolnoma neustreznih in nehigieničnih pogojih, lahko vsebujejo neznane nečistoče ali so celo okužena z bakterijami. Uporaba teh snovi brez zdravniškega nadzora lahko prikrije druga zdravstvena tveganja ali povzroči nepričakovane življenjsko ogrožajoče zaplete.
Strokovnjaki zato odločno pozivajo vse, ki si želijo izgubiti kilograme, naj ne tvegajo življenja zaradi hitrih in cenenih spletnih obljub. Prvi korak mora biti vedno obisk osebnega zdravnika, ki bo opravil celostno oceno zdravstvenega stanja, saj obvladovanje kroničnih bolezni zahteva strokovno voden, varen in individualno prilagojen pristop.
