Zdravila iz skupine analogov glukagonu podobnega peptida-1 (GPL-1), med katerimi sta najbolj znana ozempic in wegovy, so sprva veljala za prelomni dosežek zgolj pri obvladovanju sladkorne bolezni in epidemije debelosti. Vendar pa najnovejši klinični podatki in posnetki magnetne resonance razkrivajo nepričakovano razsežnost. Te učinkovine anmreč neposredno in korenito preoblikujejo človeške možgane, je poroča ameriški časnik Washington Post.
Medtem ko na desetine milijonov ljudi po vsem svetu redno uporablja zdravila na osnovi semaglutida in tirzepatida, so znanstveniki nevede zagnali tisto, kar številni strokovnjaki zdaj opisujejo kot največji nenačrtovani nevroznanstveni poskus v zgodovini sodobne medicine. Rastoče število dokazov namreč kaže, da omenjena zdravila ne vplivajo zgolj na občutek sitosti, temveč posegajo v zapletene možganske centre, ki uravnavajo odvisnosti, kognitivne funkcije, motivacijo in celo dojemanje užitka.
Spremembe v nevroloških mrežah
Prvi resni pokazatelji o vplivu na možgane so se pojavili skoraj po naključju. Ekipa raziskovalcev na Univerzi Colorado Anschutz je preučevala učinke zdravil GLP-1 na najstnice in mlade ženske s poliendokrinim presnovnim ovarijskim sindromom (PMOS). Analiza možganskih posnetkov pred in po začetku terapije je šokirala raziskovalno skupino.
V zgolj nekaj mesecih so se možganske povezave, ki so ključne za usmerjanje pozornosti in prepoznavanje pomembnih dražljajev iz okolja, močno namnožile. Ugotovitve so še posebej pomembne pri mladostnikih, saj je so razvijajoči se možgani izjemno občutljivi na zunanje in kemične dražljaje. Dolgoročni učinki po prekinitvi jemanja pa za zdaj ostajajo neznanka.
Zaviranje vnetij
Tarča zdravil GLP-1 je komunikacijska mreža v telesu, ki jo naravno sproži vnos hrane. Signali, ki potujejo prek živca od prebavnega trakta do možganskega debla, pa ne uravnavajo samo apetita. Receptorji za te hormone so posejani globoko v možganih, med drugim v hipotalamusu in amigdali, predelu za procesiranje čustev, stresa in strahu.
Znanstveniki razvijajo dve vzporedni teoriji o tem, kako zdravila dosežejo te učinke. Zdravila naj bi pomirila čezmerno aktivne imunske celice v možganih, s čimer posredno zmanjšujejo vnetja, ki vodijo v kognitivni upad.
Kljub temu da gre za velike molekule, pa naj bi del teh morda prečkal krvno-možgansko pregrado in celicam pomagal k večji odpornosti proti stresu.
Od odvisnosti do psihiatrije
Sposobnost zdravil, da utišajo nenehno vsiljivo razmišljanje o hranjenju, je vodila do raziskav na področju zdravljenja odvisnosti.
Zdaj preučujejo tudi vpliv učinkovin na željo po alkoholu in drogah. Zdi se, da zdravila zmanjšujejo aktivnost s hormonom dopaminom gnanega nagrajevalnega sistema. Farmacevtski velikan Eli Lilly že izvaja obsežno klinično preskušanje glede zdravljenja alkoholizma, rezultati pa bodo na voljo v prihodnjih mesecih. Potekajo pa tudi študije vpliva na odvisnost od nikotina, opioidov in celo iger na srečo.
Vendar pa to zmanjševanje hrepenenja prinaša tudi opozorila. V kliničnih ordinacijah in na družbenih omrežjih pacienti poročajo o čustveni otopelosti, izgubi motivacije, zmanjšanem zanimanju za hobije in upadu spolnega sle. Strokovnjaki se zato sprašujejo, kje je meja med utišanjem destruktivnih impulzov in neželenim preoblikovanjem pacientove osebnosti.
Kljub temu pa mnogi poročajo tudi o izboljšanju duševnega zdravja. Trenutno potekajo tudi študije, ki preverjajo, ali bi lahko ta zdravila blažila simptome shizofrenije in kognitivnih težav po prebolelem covidu-19.
