Valentinovo, ta skomercializirani praznik zaljubljencev, se je dodobra zasidralo tudi pri nas. Restavracije vsako leto vabijo z valentinovo posebno ponudbo, na trgovskih policah in spletnih trgovinah se prikazujejo rdeči srčki, da v duhu potrošniške romantike skoraj ni jasno, kdo v resnici praznuje, zaljubljenci ali trgovci.

Statistični podatki romantiki niso najbolj naklonjeni. V zadnjih 40 letih je število porok pri nas upadlo za polovico. Sklenjenih zakonskih zvez je vse manj, število razvez pa vse več. V letu 2023 smo imeli na tri poroke eno razvezo. Zakonsko zvezo je sklenilo 6388 parov, šest odstotkov manj kot leto prej. Razvezalo pa se je 2165 parov, odstotek več kot leto prej. Ob sklenitvi zakonske zveze so bili ženini, ki so se poročili prvič, stari v povprečju skoraj 33 let, prvič poročene neveste pa 31 let. Povprečna starost ob razvezi je bila pri moških 48 let, pri ženskah pa 45 let. Zakonske zveze so se v povprečju končale po nekaj več kot 14 letih. 37 parov pa se je razvezalo že v prvem letu zakona.

Tehnologija ne more zamenjati človeške energije

O partnerstvu smo se pogovarjali z antropologinjo in sociologinjo dr.

Lucijo Mulej, svetovalko za poslovne in partnerske odnose. Nekateri se sprašujejo, ali bodo današnji mladi, ki so zrasli z družbenimi omrežji, sploh zmogli tkati globlje medsebojne vezi, tudi partnerske. Lucija Mulej pravi, da je to na dolgi rok ne skrbi. »Pravzaprav se bodo ravno zaradi grenkobe, ki jo puščajo družabna omrežja, pristni stiki začeli vse bolj krepiti,« pričakuje. »Mladi to grenkobo že občutijo. Težave imajo s socialnimi stiki in vse bolj se kaže hrepenenje po vsebini. Ljudje se vse bolj zavedajo, da je energija človeka, ob katerem si, nezamenljiva,« je prepričana Lucija Mulej. Niti umetne inteligence se ne boji. »Tehnologija ne more nikoli imitirati človeškega povezovanja. Človeška vrsta je nepredvidljiva, biti človek pomeni celo vrsto intimnih izkušenj in čustev, karakterja se ne da predvideti. Umetno inteligenco lahko naučimo razmišljati po naše, a še vedno ne more nadomestiti pogovora s človekom v živo. Vse bolj bomo potrebovali fizična srečanja, ne pa da čepimo doma pred ekrani,« razmišlja.

V sociološkem smislu smo danes v prehodnem obdobju, trend prihodnosti pa je gotovo vračanje k bližini. »To govorim iz svojih opažanj. Mladi imajo pogosto bolj jasno postavljene vrednote kot starejša generacija, vidijo čez ta umetno ustvarjen popolni svet, ki je preveč tržno naravnan. Za to so krive multinacionalke, ki so danes močnejše od nacionalnih držav. Mladi pa imajo že drugačen pogled tudi na kapital, njihovo vodilo ni več, da bodo veliko zaslužili, ampak da bodo imeli lepo življenje,« našteva sociologinja.

Še račun za kavo si razdelita na pol

Aktualne aplikacije za zmenke in intimna srečanja, kot so tinder, bumble, badoo, hinge, očitno ne prinašajo izpolnitve. »Ženske, ki so prišle k meni na svetovanje, so bile vse po vrsti razočarane po izkušnjah na tinderju. Že res, da ljudje na tinderju ne iščejo zveze ali partnerstva. A vendarle so moje sogovornice pogrešale, da niso imele niti najmanjšega občutka, da so na zmenku. Počutile so se kot objekt. Še račun za kavo sta si udeleženca srečanja vedno razdelila na pol. Ta izmenjava erotičnih in intimnih izkušenj je zelo brezosebna. Spolnost je danes postala zgolj transakcija,« ponazori Lucija Mulej. »Po drugi strani pa je vse manj drugih mest ali dogodkov, na katerih bi se ljudje srečevali in se spoznavali v živo. Tako imenovan trg porok je postal omejen,« opozarja.

Na večno vprašanje o receptu za srečno partnerstvo pravi, da je to v prvi vrsti odločitev. »Če smo v zvezi, a hkrati ves čas aktivni na instagramu, facebooku, tinderju in iščemo boljšo možnost od sedanje, je to slabo. Tako si ves čas puščamo odprta vrata za druge možnosti in ne bomo nikoli zreli za partnerstvo. Ko smo z nekom, poskusimo z njim doživeti predanost, izpolnjujočo dvojino. Sčasoma se izkaže, ali je to dolgoročna zveza ali ne. Ampak prvi korak je odločitev. Drugi korak pa je recipročnost, vzajemna skrbnost med partnerjema. Recipročnost je zelo stara institucija človeških skupnosti, ki pomeni varnost obeh členov. Vzajemnost pomaga ohranjati zdravo družbo in podpira zdravo kmečko pamet. Ko se v partnerski zvezi obnašamo kot otroci in hočemo samo pravice, recipročnosti ni, zdrava kmečka pamet pa je poražena.«

Partnerska zveza vključuje ednino, dvojino in množino. »Partnerja prideta skupaj vsak s svojo individualnostjo, se zaljubita, začneta družiti in si počasi izmenjujeta svoje svetove in projekcije o svetu. Drug drugega udomačujeta. Vsak še naprej potrebuje svojo 'ednino', svojo individualnost, nekaj časa zase, morda šport, sprehod, umetnost … Nato pride do dvojine, do usklajevanja s partnerjem, in si rečeta: 'Ni pomembno, kdo ima prav, pomembno je tisto, kar je dobro za oba.' To pomeni, da se oba naučita, kaj je njuna presečna množica. Krepiti morata tisto, kar rada počneta skupaj. Potrebne so prilagoditve in kompromisi, brez tega ni partnerstva. Ponavljam, zdrava kmečka pamet je osnova. Ko imata povezana partnerja presečno množico, lahko gresta v skupnost s starši, sorodniki, prijatelji, znanci. Vsakemu paru svetujem, da je pred drugimi vedno enoten in trden, da se v javnosti ne prepira. Ko partnerja v javnost preneseta svoje raztrgane identitete, popusti vezivno tkivo, ki je še bilo med njima. V takih primerih lahko potem pritiski okolice uničijo razmerje, ki je v svojem bistvu še vedno ljubeče, le partnerja nista kultivirana, ker morda prihajata iz konfliktnih okolij. Pare pogosto najprej učim medsebojnega spoštovanja in manir,« razloži svetovalka.

»Ne zagovarjam vztrajanja v odnosih, a še bolj nisem zagovornica metanja puške v koruzo. Če dvema ne gre, a med njima vladata privlačnost in ljubezen, je prav, da si poiščeta pomoč,« poudarja Lucija Mulej. Ključno je, da izbereta pravega svetovalca, da skupaj razčlenijo težave. »Če pa res ne gre več, se potrudimo za spoštljive in pravične razhode. Pogosto sta ob razhodih partnerja zelo kreativna v hudobiji. Takih parov ne vzamem v svetovalnico. Vzamem pare, ki razumejo, da je življenje kratko in da je izgubljanje časa po sodiščih ali centrih za socialno delo neproduktivno za vse vpletene. Iskanje osebnega zadoščenja skozi te institucije pa je nizkotno. Otroci niso boksarska vreča,« polaga na srce dr. Lucija Mulej.

Vsak lahko kuka, kdo je sklenil predporočno pogodbo

Ljubezen ima tudi premoženjske posledice, predvsem konec zakonske ali zunajzakonske zveze. Tudi pri nas se vse več parov odloči, da s predporočno pogodbo uredijo svoja premoženjska razmerja, tako da se v primeru ločitve ne preganjajo po sodiščih zaradi delitve premoženja. Predporočna pogodba je v javnosti uveljavljen izraz, a ni točen, saj se jo lahko sklene tudi med trajanjem zakonske ali zunajzakonske zveze, ne le pred poroko. V Sloveniji smo med zadnjimi državami EU, ki smo jo uvedli v pravni red. Šele v družinskem zakoniku leta 2019 smo dobili pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, kot se predporočna pogodba pravilno imenuje. Število sklenjenih predporočnih pogodb se povečuje, v šestih letih jo je sklenilo že več kot 760 parov, od tega v lanskem letu 155.

»To je pogodba, s katero se zakonca, zunajzakonska partnerja ali istospolna partnerja dogovorita, da bosta svoj premoženjski režim uredila drugače, kot predpisuje zakon. Sporazumno tako uredita vsa premoženjska razmerja tako za čas trajanja zakonske zveze kot za primer razveze,« strne odvetnica Monika Mavsar. »Naš zakon pravi, da je vse premoženje, ki ga zakonca z delom ustvarita v času trajanja zakonske zveze, skupno premoženje. Zakonca pa se lahko s predporočno pogodbo dogovorita, da ne bosta ustvarjala skupnega premoženja, ampak da bo vse, kar posamezni zakonec zasluži, njegovo posebno premoženje,« pojasnjuje. Vsaka predporočna pogodba je drugačna, zato je priporočljivo, da jo pripravi odvetnik.

Za sklenitev predporočnih pogodb se največkrat zanimajo partnerji ali pari, ki imajo iz preteklosti za seboj slabo izkušnjo ločitve in otroke iz prejšnjih zakonov. »V teh primerih prideta zakonca skupaj. Sicer pa je pobudnik za sklenitev predporočne pogodbe največkrat tisti, ki misli, da ima več premoženja, da več zasluži in da v zakon prispeva več,« opaža odvetnica. Morda je kdaj pri drugem partnerju nekaj grenkega priokusa, ko dobi pobudo za sklenitev predporočne pogodbe. »A to ne pomeni, da ga ima partner manj rad, le urediti želi stvari. Prav je, da se gre s čistimi čustvi v zakon,« ocenjuje.

Register vseh sklenjenih pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij vodi Notarska zbornica Slovenije. Register je javno dostopen, kar je za marsikoga presenetljivo. »S tem zakon varuje tretje osebe, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, denimo upnike, ki bi morda imeli terjatve do zakoncev, ki sta sklenila pogodbo. Upnik tako ve, da s svojo terjatvijo morda ne bo mogel poseči v skupno premoženje zakoncev,« opiše Monika Mavsar.