Medtem ko je ameriški predsednik Donald Trump v govoru ob inavguraciji ponavljal, kako bo Ameriko znova naredil veliko, je prva dama Melania Trump v naročju držala Biblijo, na katero je prisegel. Oči so bile uprte vanjo, iskale vsak morebiten tresljaj na njenem obrazu in ocenjevale obleko. Njen klobuk je postal modni hit v trenutku, ko je z njim stopila iz avtomobila.
Slovenska prva prva dama Štefka Kučan, ki je za Nedeljski dnevnik obudila spomine na čas, ko je bil predsednik njen soprog Milan Kučan, pravi, da obleka res nekaj šteje, tudi sama je vedno skrbela za svojo in moževo urejenost – prisegala sta na obleke takrat še cvetoče domače Mure –, vendar pa prve dame ne bi smeli gledati le kot modno ikono. »Premalokrat jih vidimo takšne, kot v resnici so. To so izobražene ženske, ki so že marsikaj dosegle,« jih vzame v bran.
Tudi sama si je želela, da bi jo novinarji zmogli večkrat vprašati kaj več od tega, kaj doma kuha soprogu. »A tako je bilo. Če si hotel, pa si lahko s širšim odgovorom vseeno povedal kaj več,« se posmeje. Kljub vsemu se je držala vodila, da je pomembnejše, da mediji in ljudje poslušajo njenega soproga kot njo. Z družabno kroniko zato nikoli ni hotela zasenčiti soprogovega dela. Nekaj prvih let je še ostala v službi, nato pa se ob izpolnitvi prvega pogoja upokojila in se posvetila samo funkciji prve dame. »Seveda me je mikalo še ostati v službi, bilo je zelo plodno in živahno obdobje, vseeno pa se je spodobilo, da to vlogo sprejmem, če me je že delo in življenje pripeljalo do nje. Bila je edinstvena in enkratna, za nazaj potem ne bi bilo več kaj popravljati,« pove in doda, da je treba v pravih trenutkih sprejemati prave odločitve.
Štefka Kučan: Znašla sem se sama
Štefka Kučan je orala ledino prvih dam v Sloveniji, bila je ena redkih prvih dam v zgodovini nasploh, ki so imele priložnost opazovati in nemara kanček tudi sodelovati pri rojstvu države in pisanju njene ustave. »To so bili časi, ko se je vse postavljalo na novo. Tudi to, kako naj se vede prva soproga predsednika in kakšne so njene zadolžitve, ni bilo natančno določeno. Pomoči, tečajev, svetovanja glede bontona – ničesar od tega nisem imela, saj tudi ni bilo tradicije te funkcije. Znašla sem se sama, k sreči sem imela nekaj izkušenj iz službe, zaposlena sem bila namreč na republiški skupščini, zato sem poznala naš sistem in sisteme drugih držav, obenem sem govorila angleško in francosko,« pripoveduje, da je s pridom uporabila svoje znanje. »Pred očmi sem imela Slovenijo in skrb za njen ugled, kot novonastala država sredi geopolitično pomembnega prostora je bila pod drobnogledom, kako se bo odrezala. Skrbno sem premišljala besede, stavke in misli, brala, se informirala, saj ni bilo vseeno, kako bo kaj razumljeno,« pripoveduje in prikima, da lahko prva dama okrepi – ali pa z nerodnim ravnanjem tudi okrni – ugled države.
»Pred vsakim obiskom na tujem ali sprejemom tuje delegacije sem se pripravila, preštudirala vse o državi, iskala skupne točke s Slovenijo. To sem počela iz spoštovanja do gostiteljev, do Slovenije, do Milana in do sebe. Te velike priložnosti, ki smo jo dobili z novo državo, preprosto nismo smeli zapraviti. Spomnim se obiska v Londonu pri kraljici. Čeprav bi rekli, da se ženske pogovarjamo o povsem drugih plateh življenja, me je kraljica Elizabeta najprej vprašala o Balkanu, o družbenopolitičnih razmerah in možnostih za rešitev napetosti. Si predstavljate, da ne bi nič vedela o tem?« poudari pomen širine prve dame. In o čem se prve dame še pogovarjajo za mizo? »Čisto o vsem,« se posmeje Štefka Kučan. Ko danes gleda nazaj, si upa trditi, da je svojo pionirsko nalogo dobro opravila.
Pravil ni, pričakovanja so
Štefko Kučan je nasledila Barbara Miklič Türk, ki se je posvečala prostovoljcem, humanitarni dejavnosti, sodelovala z društvi bolnikov, v času Janeza Drnovška prve dame nismo imeli, prav tako se je v javnosti kasneje zelo redko pojavljala Tanja Pečar, partnerica Boruta Pahorja. Aktualni Aleš Musar, prvi prvi soprog v zgodovini Slovenije, je vlogo znova sprejel zelo aktivno.
V Sloveniji nimamo zakonodaje in tudi ne ustaljene prakse o vlogi prve dame oziroma prvega gospoda, vsak se lahko svobodno in samostojno odloči, ali bo sploh sodeloval in na katerih področjih. Pa vendar, ali obstajajo vsaj pričakovanja ali nenapisano pravilo, s čim se lahko soprogi ali soproge ukvarjajo? Vesna Drole, ki v Uradu predsednice Republike Slovenije vodi službo za komuniciranje in protokol, nam je v imenu urada pojasnila, da pričakovanja seveda obstajajo, zlasti glede protokolarnih dogodkov, druge aktivnosti pa so odvisne od znanja, izkušenj in interesov posameznika, pa tudi od pripravljenosti za javno nastopanje in izpostavljanje.
»V zadnjih letih je vedno več dogodkov in aktivnosti, pri katerih se soproge in soprogi naslanjajo na svoje strokovne izkušnje in k sodelovanju pritegnejo tudi kolege iz drugih držav. Lep primer je pobuda prve dame Hrvaške dr. Sanje Musić Milanović, ki je svojih trideset let izkušenj pri obravnavi zdravega načina prehranjevanja otrok prelila v vzpostavitev mednarodne mreže, v katero se je prek soproga predsednice Republike Slovenije in Nacionalnega inštituta za javno zdravje vključila tudi Slovenija,« pojasni Vesna Drole. Najpogosteje se soproge in soprogi sicer ukvarjajo s temami s področja humanitarnosti, zdravja, sociale in kulture, ena od »prepovedanih« tem pa je aktualna politika.
Nekatere države imajo posebno proračunsko postavko za prve soproge. Izstopajo ZDA, kjer dejavnostim prve dame namenjajo milijone, za Melanio Trump pa trenutno skrbi ekipa več kot 20 sodelavcev. V mnogih državah, tudi v Sloveniji, se stroški prvih dam in prvih gospodov krijejo iz proračuna urada predsednika oziroma predsednice, ki tudi odloča o njihovi udeležbi na posameznih dogodkih doma in v tujini. Ti stroški po besedah Vesne Drole pri nas ne presegajo 15.000 evrov na leto. Aktualni prvi gospod uveljavlja mesečno povračilo za svoje stroške, ki znaša 15 odstotkov predsedničine bruto plače, za njegove protokolarne obveznosti pa v uradu predsednice skrbi ena zaposlena, ki ima ob tem še druge zadolžitve.
V večini drugih držav so soproge in soprogi upravičeni tudi do varovanja, medtem ko ima v Sloveniji soprog četrto stopnjo varovanja. »Ta stopnja ne vključuje varnostnikov in voznikov, temveč mu zgolj omogoča, da pokliče službo za varnost, če se zgodi kaj nepredvidenega,« pojasni sogovornica, ki se strinja, da lahko stiki med soprogami in soprogi predsednikov zgladijo ali omilijo kakšno meddržavno napetost ali rešijo kakšno težavo. »Veliko je primerov dobre prakse, ko so tesni odnosi, ki so se stkali med soprogami in soprogi državnih voditeljev, pripeljali do institucionalnega sodelovanja med ustanovami v posameznih državah in k povečani mednarodni humanitarni aktivnosti. Dober primer je sodelovanje dr. Aleša Musarja s slovensko humanitarno organizacijo ITF, ki lahko z njegovo pomočjo učinkoviteje izvaja svoje humanitarne projekte v Palestini, Ukrajini in Armeniji,« našteje le en primer.
Prva dama ni hotela v Belo hišo
Poimenovanje prva dama prihaja iz Amerike, prvič so ga uradno uporabili leta 1849, ko je predsednik ZDA Zachary Taylor v žalnem govoru tako naslovil Dolley Madison, ki je bila prva dama med letoma 1809 in 1813, izraz pa je postal vsesplošno sprejet leta 1877 ob inavguraciji predsednika Rutherforda B. Hayesa, ko so v časopisu The Independent tako poimenovali njegovo ženo Lucy Webb Hayes. Bila je izjemno priljubljena in tako verjetno tudi sama pripomogla k popularizaciji tega izraza. Ameriške prve dame so svojo vlogo sprejemale vsaka po svoje. Jane Pierce (prva dama med letoma 1853 in 1857) se denimo sploh ni hotela preseliti v Belo hišo in se nasploh za svojo vlogo ni zmenila. Največja vrlina soproge Abrahama Lincolna je bila prepoznavati ljudi, ki so njenemu soprogu hoteli škoditi, nekatere so pomagale svojim naglušnim soprogom in jim prišepetavale, kadar niso slišali vprašanj, soproga Ronalda Reagana pa je bila izredno vraževerna, zato se je vedno vnaprej posvetovala z numerologi glede datumov predsednikovih potovanj in skušala preprečiti vse, ki jim zvezde niso bile naklonjene.
Prva zares aktivna dama je bila Eleanor Roosevelt (med letoma 1933 in 1945) – bila je prva predsednikova žena, ki je govorila na narodnih zborovanjih, prirejala je novinarske konference, pisala kolumne, pričala pred kongresom. Njena zavzetost za pravice v vojnah prizadetih civilistov je sprožala celo napetosti med njo in preostalim delom Bele hiše. Svoj pečat so v Beli hiši nedvomno pustile vse partnerice predsednikov, nekatere so ostale v senci moža, druge aktivno posegle tudi na politični parket. Še danes vsi vemo za Jacqueline Kennedy Onassis, Rosalynn Carter, Barbaro Bush, Hillary Clinton, Michelle Obama … Redkim pa se je – tako kot Melanii Trump – ponudila priložnost, da lahko svoj zgodovinski odtis dopolnijo s še enim mandatom.
